Na Kitajskem so v noči iz 3. na 4. junij krvavo zatrli prodemokratične, mirne študentske proteste na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Kot po navadi, kitajske oblasti to občutljivo obletnico obeležujejo z molkom in še ostrejšo cenzuro na internetu. Število ubitih je še vedno neznanka – kitajske oblasti so potrdile 241 žrtev, medtem ko podatki iz leta 2017 kažejo veliko višjo številko, in sicer več tisoč žrtev.
Kitajski mediji danes obletnice niso omenili niti z besedo – v ospredje postavljajo okoljsko kampanjo predsednika Ši Džinpinga. Tuji mediji so poskušali dobiti komentar oblasti in po pritiskih so uradniki uporabo sile komentirali kot potrebno za vzpostavitev stabilnosti in razvoja države. Kitajski obrambni minister Wei Fenghe je na regionalnem varnostnem forumu v Singapurju v redkem komentarju dogodka dejal, da je bil incident posledica političnih pretresov in da je vlada sprejela pravilne ukrepe za stabilizacijo države. Tabloid Global Times je pokol označil za "cepivo", ki je kitajski družbi zagotovilo "zaščito pred večjimi političnimi pretresi v prihodnosti".
Na Trgu nebeškega miru so v luči obletnice poostrili varnost, tujim novinarjem pa prepovedujejo fotografiranje ali pa jim celo preprečijo vstop na trg. Tistim, ki so se tja vseeno prebili, so sledili policisti v civilu, ki so jim fotografiranje poskusili preprečiti z odpiranjem dežnikov, poroča Guardian.
Na kitajskem mikroblogu Weibo so blokirali iskalne pojme, kot so "Trg nebeškega miru" in "6,4 30", kakor je znana obletnica na Kitajskem. Že tedne pred obletnico so onemogočili spremembe uporabniških imen in komentiranje na platformi. Kljub cenzuri so nekateri kitajski državljani našli načine, da so (prikrito) opozorili na obletnico. Eden izmed uporabnikov je objavil svojo fotografijo pred portretom Mao Zedonga na Trgu nebeškega miru in pripisal "Spominjamo se".
Kitajski aktivisti so napovedali post, ker jim je prepovedano obeležiti obletnico na kakršenkoli drug način. V sosednjem Hong Kongu pa se vsako leto spominjajo pokola z bedenjem ob svečah, ki se ga udeleži okoli 180.000 ljudi. "To leto ob 30. obletnici bo ljudi verjetno več," je dejal Chauk-Yan Lee, nekdanji pravnik, ki je bil na krvavem protestu leta 1989. Tudi v Hong Kongu sicer obstajajo pritiski na aktiviste. V nedeljo so deportirali izgnanega disidenta in nekdanjega študenta pekinške univerze, Fenga Congda, ki je prišel v mesto, da bi se udeležil slovesnosti. Njihova razlaga je bila, da je sicer dovoljeno priti in izražati mnenje, a da ne vidijo smisla v tem, da to počnejo vidni disidenti, ki dodatno razburkajo čustva.
Gao Yu, novinarka, ki je prav tako sodelovala na protestih leta 1989, je moral v času obletnice zapustiti Peking, prav tako pa jo skrbno nadzorujejo. "Spominjam se jih lahko samo v srcu," je dejala.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.