Osebje iraške volilne komisije prešteva več milijonov glasovnic, oddanih na sobotnem referendumu o novi iraški ustavi, prve neuradne rezultate pa naj bi objavili v četrtek. Prve ocene o volilni udeležbi pričajo o visoki volilni udeležbi, saj naj bi ta presegla 60 odstotkov, vse pa kaže, da bo nova ustava dobila zadostno podporo.
V Iraku je v soboto potekal referendum, na katerem se je več kot 15,5 milijona volilnih upravičencev izrekalo o podpori predlogu nove ustave, o kateri so po dolgotrajnih in trdnih pogajanjih kompromis dosegli predstavniki vseh treh največjih etničnih skupnosti v državi, sunitov, šiitov in Kurdov. Referendum je zaznamovala visoka volilna udeležba, zlasti na severu države, kjer živijo pretežno Kurdi, in na šiitskem jugu.
Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je sicer že izjavila, da so iraški volivci v soboto najverjetneje podprli ustavo. Za uspeh referenduma mora sicer osnutek nove ustave podpreti več kot polovica vseh volivcev, vendar pod pogojem, da v treh pokrajinah ustave ne zavrnejo z več kot dvotretjinsko večino. Opazovalci so mnenja, da bi bila takšna negativna dvotretjinska večina možna v sunitskih pokrajinah Anbar na zahodu in Salahedin, kjer se je to že izkazalo za pravilno domnevo.
Prve neuradne podatke o izidih referenduma so namreč že sporočili iz pokrajine Salahedin. Tam je velika večina prebivalcev osnutek nove ustave zavrnila. Po podatkih volilne komisije iz pokrajinske prestolnice Tikrit je proti ustavi glasovalo 78,5 odstotka volivcev. V te rezultate so všteti že vsi glasovi iz pokrajine, razen iz mesta Samara, kjer glasov še niso prešteli. Ne glede na izide referenduma v Samari, so predlagano ustavo volivci v večinsko sunitski pokrajini že zavrnili z več kot dvotretjinsko večino.
Vodja volilne komisije v Dijali Adil Abdel Latif pa je sporočil, da je po prvem štetju okoli 70 odstotkov volivcev v tej pokrajini glasovalo v prid ustavi. V pokrajini Nineva so po preštetju glasov iz 260 od 300 volišč prav tako ugotovili, da je velika večina volivcev glasovala za ustavo. Sunitski Dijala in Nineva sta sicer dve od štirih, poleg pokrajin Anbar in Salahedin, na katere so se sunitski nasprotniki tega osnutka ustave zanašali, da predloga ne bodo podprle.
Nasilje na referendumski dan
Tudi na referendumski dan in dan po njem nasilje v državi ni zamrlo. Tako so v soboto v bombni eksploziji severovzhodno od Bagdada umrli trije iraški vojaki, trije pa so bili ranjeni. Na enem od volišč v Bagdadu pa je bil ubit iraški civilist. Še dva civilista pa sta bila ubita v eksploziji avtomobila bombe v Bakubi. O nasilju so poročali tudi iz mest Ramadi in Basra. Ameriška vojska je sporočila, da je bilo v soboto, v eksploziji ob cesti podtaknjene bombe v Ramadiju ubitih pet ameriških vojakov.
V nedeljo pa so uporniki v Bagdadu z raketami napadli močno varovano zeleno cono, kjer se med drugim nahajata stavbi iraškega parlamenta in ameriškega veleposlaništva. Iraške oblasti so le kakšno uro pred napadom odpravile enega od mnogih izrednih varnostnih ukrepov, ki so jih uvedli zaradi sobotnega referenduma, in sicer popolno prepoved civilnega prometa.
Ameriška vojska je medtem v nedeljo še potrdila aretacijo odgovornega za propagando pri teroristični mreži Al Kaida v Iraku Jaserja Kodra Muhameda Jasema al Karbalija, znanega tudi kot Abu Džijan. Abu Džijana so aretirali med racijo 25. septembra v Karbili, zahodno od Bagdada. Že v soboto pa so sporočili, da so aretirali dve vodji te teroristične organizacije.
