Zunanji ministri EU so po maratonskih pogajanjih le dosegli kompromis o sankcijah proti Damasku. Obstoječe sankcije, ki jih bo Unija na novo potrdila za leto dni, vključujejo črna seznama oseb in podjetij blizu režimu Bašarja al Asada, kaznovanih s prepovedjo potovanja v Unijo in zamrznitvijo premoženja, ter niz drugih omejitev v finančnem, prometnem, energetskem in trgovinskem sektorju.
Izjema je evropski embargo na izvoz orožja v Sirijo, ki tako konec meseca preneha veljati. V skladu s politično izjavo, ki so jo sprejeli ministri, se bo v prihodnje o izvozu orožja v Sirijo odločalo na nacionalni ravni, a v skladu s smernicami EU.
Vojaško opremo bo mogoče dobavljati le sirski opoziciji, ki jo Unija priznava, in sicer za zaščito civilistov. Članice, ki bodo želele izvažati orožje, bodo morale poskrbeti za ustrezne varovalke pred zlorabo ter priskrbeti potrebne informacije o končnem uporabniku in končnem cilju dobave.
A čeprav se je Unija dogovorila, da bo lahko v prihodnje vsaka članica sama odločila o izvozu orožja v pomoč sirski opoziciji, so se članice obenem s politično izjavo zavezale, da te možnosti "za zdaj" ne bodo izkoristile, torej da do nadaljnjega orožja ne bodo dobavljale. Ta dogovor o izvozu orožja bodo znova preučile najpozneje do 1. avgusta.
Namen je, da se počaka na izid načrtovane druge ženevske konference, na kateri naj bi mednarodna skupnost na pobudo ZDA in Rusije znova poskušala najti politično rešitev za Sirijo. Ta konferenca naj bi bila julija. Če ne bo uspešna, je tako pričakovati zeleno luč Unije tistim članicam, ki bodo želele sirski opoziciji pomagati z orožjem.
Embargo je Unijo razdelil na tri tabore
Velika Britanija in Francija sta ga želeli odpraviti, da bi lahko bolje oborožili sirsko opozicijo, češ da ta sicer nima nobenih možnosti v boju proti režimu predsednika Asada, ki mu pomagata Moskva in Teheran.
Nekaj članic, med njimi Avstrija, Češka, Švedska in Slovaška, je temu odločno nasprotovalo in želelo zgolj podaljšanje obstoječega svežnja sankcij.
Največji pa je bil tabor zadržanih in previdnih z Nemčijo na čelu, ki sicer niso želele posegati v sedanji nabor sankcij, a so se zavedale nujnosti kompromisa, zato so se bile pripravljene pogovarjati o nekaterih spremembah veljavnega svežnja. V tem taboru je bila tudi Slovenija.
Britanski zunanji minister William Hague je ob odhodu z zasedanja povedal, da je Velika Britanija zadovoljna, saj je izid takšen, kot ga je želela. "EU se je dogovorila, da odpravi embargo na izvoz orožja sirski opoziciji in da ohrani ... vse druge obstoječe sankcije proti sirskemu režimu," je dejal.
Z raketami Rusija odvrača od vojaškega posredovanja
Rusija je napovedala, da bo Siriji poslala rakete zemlja-zrak, s tem pa želijo odvrniti mednarodno skupnost od vojaškega posredovanja v tej državi. Poslali naj bi jim napredne rakete S300, ki lahko ciljajo tarče, oddaljene od 5 do 150 kilometrov na višini do 30 kilometrov. Poleg letal lahko prestrezajo tudi balistične rakete. Raketni sistem je precej primerljiv z ameriškim sistemom Patriot. Zveza Nato ga je namestila na turških tleh, da bi tako preprečila morebitne napade iz Sirije.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Ribakov je povedal, da bodo omenjene rakete stabilizacijski faktor, ki naj bi odvrnil nekatere "vroče glave" od vstopanja v konflikt. Pojasnil je, da je bila pogodba o dobavi raket podpisana že pred več leti. S tem želijo tudi preprečiti, da bi konflikt dobil mednarodne razsežnosti z vpletanjem tujih sil.
V ZDA zadovoljni, Damask pa ogorčen
ZDA so danes izrazile podporo odločitvi EU, da ne podaljša embarga na izvoz orožja v Sirijo, kot znak "popolne podpore" opozicijskim upornikom, ki se borijo proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. "Čeprav gre za odločitev EU, podpiramo odpravo embarga na orožje za Sirijo kot del naporov mednarodne skupnosti pri popolnem podpiranju sirske opozicije," je povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Patrick Ventrell, ki je dodal, da bo ta odločitev EU vsaki posamezni državi članici omogočila fleksibilnost pri podpiranju sirske opozicije, kot se ji bo zdelo prav.
Sirska vlada pa je odločitev Bruslja kritizirala in označila za oviranje miroljubne rešitve konflikta v državi. "Odločitev EU razkriva njeno oviranje mednarodnih naporov za dosego politične rešitve za krizo v Siriji," so sporočili iz sirskega zunanjega ministrstva. EU so obtožili, da "podpira in spodbuja teroriste s tem, da jim dobavlja orožje, kar je jasna kršitev mednarodnega prava".
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.