Sprejeli ustavni zakon

Srbska skupščina je zgodaj davi z zavezujočo več kot dvotretjinsko večino poslancev sprejela zakon o izvedbi ustave, ki jo je slovesno razglasila v sredo. Potrditev ustavnega zakona, ki ga je predlagala vlada Vojislava Koštunice, omogoča razpis volitev na vseh ravneh. Vladajoče in opozicijske stranke so se dogovorile, da bodo parlamentarne volitve 21. januarja prihodnje leto, srbski predsednik Boris Tadić pa naj bi jih razpisal že danes dopoldne.

Skupščina Srbije bi morala ustavni zakon sprejeti že v sredo po razglasitvi nove ustave, vendar se parlamentarnim strankam ni uspelo dogovoriti o datumih volitev na vseh ravneh, katerih razpis sicer narekuje sprejetje novega najvišjega državnega akta. Seja je bila napovedana za 14. uro v četrtek, vendar so jo zaradi posvetovanj poslanskih skupin začeli dobre tri ure pozneje, končali pa nekaj pred 3. uro zjutraj.

Poslance so pred začetkom razprave o predlogu ustavnega zakona obvestili, da so s četrtkom "aktivirani" odstopi podpredsednice vlade Ivane Dulić-Marković in treh ministrov, ki so iz vrst G17 plus, vključno z voditeljem "stranke izvedencev", finančnim ministrom Mlađanom Dinkićem. G17 Plus in njeni ministri so podporo vladi že spomladi pogojili z nadaljevanjem pridružitvenih poganjanj z Evropsko unijo najpozneje do 1. oktobra, ko so svoje odstope tudi "kuvertirali" do sklenitve postopka v zvezi s sprejetjem ustave.

Razlog za dolgotrajno dogovarjanje o vladnem predlogu so bili datumi skupščinskih, predsedniških, lokalnih in pokrajinskih volitev. Tadićevi demokrati (DS) so se zavzemali za sočasno izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitev že sredi decembra letos, temu pa so nasprotovali radikalci (SRS) in socialisti (SPS), ki imajo skupno več kot 100 poslancev. Koštuničevi demokrati (DSS) naj bi se zavzemali za čimprejšnje volitve na vseh ravneh, vendar nikoli niso omenjali konkretnih datumov.

Vladni predlog, da mora od razglasitve ustavnega zakona do parlamentarnih volitev miniti najmanj 45 in največ 120 dni, je bil nesprejemljiv za SRS in SPS, ki sta se potegovala za prireditev volitev v februarju. Za večino je bil še najmanj sprejemljiv predlog Dinkićeve stranke, naj bodo volitve poslancev 30 dni po sprejetju zakona. Po dveh dneh mučnih pogajanj so sprejeli rešitev, da mora od sprejetja zakona do volitev miniti najmanj 60 in največ 120 dni.

Kdaj predsedniške volitve?

Glede volitev predsednika države pa ustavni zakon opredeljuje, da jih morajo razpisati najpozneje do 31. decembra 2007 oziroma po uveljavitvi vseh t. i. sistemskih zakonov. Z njimi so mišljeni zakon, ki ureja položaj in volitve šefa države, zakon o vojski Srbije, obrambi države, o zunanjih zadevah in zakon o varnostnih službah. Ustavni zakon še nalaga, da morajo do konca leta 2007 prirediti tudi volitve poslancev v skupščino avtonomne pokrajine Vojvodine ter lokalne volitve na območju celotne Srbije.

Dinkićevi stranki G17 plus, ki je imela v Koštuničevi vladi poleg ministrstva za finance pod nadzorom tudi vse druge finančne ustanove, med skupščinsko razpravo prav tako ni uspelo spremeniti enako spornega 5. člena predloga ustavnega zakona. Slednji namreč določa, da mora novi skupščinski sklic po volitvah na prvi seji imenovati novega guvernerja narodne banke Srbije, na čelu katere je prav tako človek iz vrst Dinkićeve "stranke izvedencev", Radovan Jelašić.

O statusu Kosova

Posebni odposlanec ZN za pogajanja o Kosovu Martti Ahtisaari je po današnjem srečanju s predstavniki t.i. kontaktne skupine v avstrijski prestolnici sklenil, da bo predlog rešitve za prihodnji status formalno še vedno srbske pokrajine razgrnil po parlamentarnih volitvah v Srbiji, ki jih bodo priredili 21. januarja.

Uradni Beograd se je ostro odzval že ob prvih namigovanjih o preložitvi rešitve kosovskega vprašanja, srbski premier Vojislav Koštunica pa je po današnji Ahtisaarijevi odločitvi ponovil, da so parlamentarne volitve v sleherni svobodni in demokratični državi izključno njena notranja zadeva. "Ahtisaari nima mandata, da razmišlja o srbskih volitvah, ampak je dobil nalogo, da omogoči prava pogajanja o Kosovu, ki jih do zdaj ni bilo, in da pomaga pri iskanju rešitve, ki bo v skladu z ustanovno listino ZN," je še povedal Koštunica.

Srbski premier je tudi poudaril, da je Kosovo bilo in bo vedno sestavni in neodtujljivi del Srbije ter da je to opredeljeno tudi v preambuli nove ustave, ki so jo slovesno razglasili v sredo.