S potrditvijo nove vlade je Irak tri mesece po prvih demokratičnih volitvah in prvič po padcu režima Sadama Huseina dobil prvo demokratično izvoljeno vlado. Poslanci so sestavo nove vlade potrdili le deloma, oziroma 27 ministrov ( 17 ministrov je šiitov, osem je kurdov, šest sunitov in en kristjan. Med njimi je tudi sedem žensk - ministric) in pet vršilcev dolžnosti ministrov pet ključnih ministrskih položajev, med katerimi bo vršilec dolžnosti obrambnega ministra mandatar za sestavo nove vlade Ibrahim Džafari, šiitski politik Ahmad Čalabi pa bo vršilec dolžnosti ministra za nafto. Pet ključnih ministrskih položajev, naj bi potrdili v prihodnjih dneh. Nova vlada bi državo vodila do parlamentarnih volitev, ki bodo v decembru.
Dokončen seznam ministrov je premier Ibrahim Džafari v sredo predal predsedniškemu svetu. Iraški parlament je na današnji seji tudi počastil spomin na poslanko Lamio Abed Haduri al Sakri, ki je bila v sredo na njenem domu ubita v Bagdadu. Al Sakrijeva je prva žrtev med iraškimi poslanci, ki so bili izvoljeni na volitvah 30. januarja.
Nezadovoljni suniti
Čeprav so v novo vlado vključeni predstavniki vseh večjih iraških etničnih skupin, celo suniti, ki so se sodelovanju dolgo upirali, le ti z novo vlado niso zadovoljni in vztrajajo, da je neenakopravna. Ker jih je večina še vedno bojkotirala volitve, so dobili v novi vladi malo sedežev. Tako mnogi med njimi dvomijo, da bi neenotnost vlade lahko privedla do miru, kar naj bi bilo njeno glavno poslanstvo.
Iraški predsednik in sunit Gazi al Javer, je zato opozoril, da suniti ne bodo dovolili "vsiljevanja" kandidatov ob končnem oblikovanju ministrstev. "Suniti ne bodo sprejeli kandidata, ki nam ga bo vlada hotela vsiliti, četudi bo to sunit," je dejal Javer in zahteval, da mora biti seznam ministrov dokončno sprejet v dveh dneh, v nasprotnem primeru bodo suniti umaknili vse svoje ministre.
Od nove vlade Iračani pričakujejo, da bo sestavila trajno iraško ustavo, ki naj bi bila gotova že v sredini avgusta letos, in zagotovila mir.
Nasilje se nadaljujeMedtem se v Iraku nadaljuje nasilje. Uporniki so izstrelili najmanj šest topovskih izstrelkov na ameriško vojaško oporišče Musajib, 60 kilometrov južno od Bagdada. Noben izstrelek ni zadel ameriškega oporišča, temveč so zadeli avtobusno postajo. Pri tem so bili ubiti štirje Iračani, 21 je bilo ranjenih.
V eksploziji avtomobila bombe v Tikritu sta umrla dva iraška vojaka, sedem pa je bilo ranjenih. Eksplozija je odjeknila v trenutku, ko je mimo zapeljal ameriško-iraški vojaški konvoj. Policijski vir je še povedal, da je bilo pri tem ranjenih še pet civilistov, ni pa navedel, ali je šlo za samomorilski napad.
V Bagdadu je bil iz mimovozečega vozila ubit namestnik iraškega notranjega ministra, pristojen za obveščevalne službe. Oboroženi neznanci so ubili tudi nekega predstavnika notranjega ministrstva, ki je bil pristojen za izdajanje potnih listov. Odkrili množično grobišče
V nekdanjem vojaškem oporišču v bližini iraškega mesta Kifri, 150 kilometrov severno od Bagdada, pa so odkrili množično grobišče, v katerem naj bi bilo pokopanih več deset žrtev režima nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina. Po besedah predstavnika Domoljubne unije Kurdistana (PUK), pristojnega za človekove pravice, Arjana Raufa naj bi bilo v grobišču pokopanih več žensk in otrok.
Zaenkrat ni znano, kdo so bile žrtve, vendar pa se območje, kjer so odkrili množično grobišče, nahaja na jugu Kurdistana. Že na začetku meseca so množično grobišče odkrili v porečju reke Evfrat v šiitskem mestu Nasirija, kjer je režim Sadam Huseina leta 1991 kruto zatrl šiitski upor.
