'Poštene' bodo še naprej sprejemali

Italijanski zunanji minister Franco Frattini je po ponedeljkovem srečanju z romunskim kolegom Cristianom Diaconescom v Rimu dejal, da Italija do romunskih priseljencev, ki so zagrešili kazniva dejanja, ne more biti prizanesljiva in bo zato vztrajala pri izgonu teh oseb iz Italije.

"Ne želimo posploševati, toda prav je, da se tisti, ki je storil kaznivo dejanje in je bil pravnomočno obsojen, vrne v svojo domovino in tam prestane kazen," je poudaril Frattini in dodal, da bo Italija tujce iz držav članic Evropske unije, ki živijo pošteno, še naprej sprejemala "kot prijatelje in evropske sodržavljane". Diaconescu je minuli teden sicer izrazil nestrinjanje z namero Italije, ki je napovedala, da bo v domovino poslala 33 pravnomočno obsojenih Romunov.

Romunski zunanji minister, ki se je z italijanskim kolegom sestal po tem, ko se je število kaznivih dejanj, ki so jih domnevno zagrešili Romuni, ki živijo v Italiji, povečalo, je na skupni novinarski konferenci zagotovil sodelovanje romunske vlade z Italijo pri preiskavi kaznivih dejanj, katerih domnevni storilci so Romuni. Dejal je še, da Romunija ne bo sprejela "nobenih ukrepov" za omejitev pravice svojih državljanov do svobodnega premikanja po Evropi.

"To je po komunizmu ena od pridobitev našega naroda, ki jo želimo zaščititi," je dejal Diaconescu in dodal, da "kriminal nima narodnosti niti potnega lista". Romuni, ki živijo v Italiji, bilo naj bi jih več kot milijon, so po njegovih besedah "evropski državljani, ki imajo enake pravice in enake dolžnosti" kot državljani drugih držav članic Evropske unije.

Frattini je še izrazil upanje, da bosta Rim in Bukarešta "dopolnila in izboljšala" dogovor iz leta 2003 ter našla skupni jezik glede vrnitve romunskih državljanov, obsojenih v Italiji, v njihovo domovino. Zunanja ministra sta sicer zagotovila, da kazniva dejanja romunskih priseljencev v Italiji ne načenjajo "odličnih odnosov" med državama.

V Italiji se je v zadnjem času povečala nestrpnost do tujcev, še posebej do Romunov, potem ko so mediji poročali o posilstvih, ki naj bi jih ti zagrešili. Diaconescu je takrat v pogovoru za neko romunsko radijsko postajo opozoril, da je odnos Italije do romunskih priseljencev neevropski, italijanska vlada pa s svojimi sporočili spodbuja ksenofobijo.

Romunija je minuli teden v Italijo poslala 15 predstavnikov svoje policije, ki bodo pri preiskavah kaznivih dejanj, katerih storilci naj bi bili romunski državljani, sodelovali z italijanskimi kolegi. Frattini pa je v ponedeljek romunsko vlado pozval, naj število policistov še poveča.

Po podatkih italijanske Karitas, ki jih je v ponedeljek objavil italijanski dnevnik Il Corriere della Sera, sicer odstotek kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo Romuni, ni tako zaskrbljujoč kot razmerje med ovadenimi Romuni in celotnim številom romunskih priseljencev, ki se iz leta v leto povečuje. Leta 2006 je v italijanskih zaporih kazen prestajalo 1650 romunskih državljanov, danes pa 2730. Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva so romunski priseljenci v letu 2007 povprečno zagrešili približno enkrat več kaznivih dejanj kot drugi tujci v Italiji.