Prvi posnetek vesolja, ki ga je naredil satelit Evropske vesoljske agencije (ESA), je ponudil celovit vpogled v vesolje, ki med drugim kaže tudi, kako je po velikem poku vesolje zaživelo. "To je trenutek, za katerega je bil Planck ustvarjen," je povedal direkor za znanstvena in robotska odkritja pri ESA David Southwood. "Ne ponujamo odgovorov, temveč odpiramo vrata v obljubljeno deželo, v kateri lahko znanstveniki poiščejo zlata zrna, ki bodo pripeljala do globljih spoznanj o nastanku vesolja in kako ta funkcionira danes," je še dodal.
Slika predstavlja vse, od Rimske ceste pa do najbolj oddaljenih objektov, gre pa za neverjeten zaklad novih podatkov, ki bodo na voljo astronomom. V središču je naša galaksija, nad in pod Rimsko cesto pa so žarki hladnega prahu, ki ustvarjajo nove zvezde. Planck je odkril tudi mnogo posameznih zvezd, ki so tik pred rojstvom oziroma so ravno začele postopek nastajanja.
Manj spektakularni, a morda bolj zanimivi so lisasti zastori na vrhu in dnu. Gre za ozadje sevanja kozmičnih mikrovalov. To je najstarejša svetloba v vesolju oziroma gre za ostanke ognjene žoge, iz katere se je pred 13,7 milijarde let razvil naš kozmos. Če Rimska cesta kaže, kako izgleda vesolje danes, pa nam ti mirkovalovi govorijo, kako je vesolje izgledalo kmalu po nastanku, še preden so nastale zvezde in galaksije. Tukaj pa pridemo do Planckove misije, katere cilj je ugotoviti, kaj se je zgodilo v tem prvobitnem vesolju.
Vzorec mikrovalov predstavlja kozmičen osnutek, iz katerega so nastale gruče (clusters) in supergruče (superclusterji). Različne barve predstavljajo majhne razlike v temperaturah in gostoti materije na nebu. Na nek način so se te majhne nepravilnosti razvile v gostejša območja, iz njih pa so nastale današnje galaksije.
Konec misije leta 2012
Mikrovalovi prekrivajo praktično celotno nebo, a večino jih na sliki prekrivajo emisije Rimske ceste. Ko bodo te iz končnih podatkov digitalno odstranili, bodo mikrovalovi v ozadju popolnoma vidni. Pomembno vprašanje pa je, če bodo podatki razkrili kozmične ostanke iz prvobitnega obdobja, ki je imenovano tudi inflacija. Domnevno naj bi to obdobje sledilo velikemu poku, rezultiralo pa naj bi v izjemno hitremu širjenju vesolja v zelo kratkem času.
Planck bo svojo misijo nadaljeval vse do leta 2012, ko naj bi končal štirikratno slikanje celotnega vesolja. Prvič naj bi kozmične mikrovalove v celoti javnosti prikazali leta 2012, že januarja prihodnje leto pa naj bi objavili prve posamezne objekte v naši in drugih oddaljenih galaksijah. "To je le osnutek tega, kar naj bi nam na koncu Planck tudi pokazal," je povedal znanstvenik Jan Tauber, ki dela na projetku.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.