Kai Sochoeun je odrasla v enem najrevnejših predelov Kambodže. Dneve je preživljala tako, da je skrbela za piščance in kos zemlje. Sanjala je o boljšem življenju. A ne na račun poroke. Moške v vasi je večinoma predvsem zanimalo kartanje in pitje alkohola, zato je bila prepričana, da zakon ne bo prinesel boljšega življenja.
"Nisem iskala moža, ampak samostojno boljše življenje," pravi. Zato se ji je zdela ponudba prijatelja njenega strica mamljiva. Pripovedoval je o pomanjkanju tovarniških delavcev v kitajskih podjetjih, ki delajo za ameriške tehnološke velikane. Zatrdil je tudi, da bo plača vsaj 400 evrov na mesec.
Ko se je odločila, so stvari stekle precej hitro. Organizacija, ki ljudi tihotapi čez mejo, je ponarejene dokumente priskrbela v nekaj tednih in Kai se je na letališču znašla s še dvema dekletoma.
Kmalu je ugotovila, da so bile obljube, ki so se ji zdele predobre, da bi lahko bile resnične, že ko jih je poslušala, zares laž. Na Kitajskem jo ni čakala dobro plačana služba v tovarni, ampak suženjstvo.
Ko so prispeli na Kitajsko so dekleta odpeljali v hišo na neznani lokaciji in jim zabičali, naj se lepo uredijo. Nato so jih posedli kot izložbene lutke. Vstopilo so moški, ki so si izmed njih izbrali vsak svojo ženo.
"Odpeljal me je v svojo hišo. Ker z njim nisem želela imeti spolnih odnosov, me je vrgel na posteljo in posilil. Nisem imela nobenih izkušenj, a prepričana sem bila, da to ni prav," pravi.
Po dveh mesecih pekla ji je nekega dne uspelo priti do telefona. Poklicala je na radijsko postajo v Kambodži, katere telefonske številke se je spomnila in prosila za pomoč. Ta je po nekaj dneh tudi prišla.
A oblasti priznavajo, da je bila Kai le ena od redkih srečnic, ki ji je uspelo pobegniti prisilnemu zakonu. Teh pa je na Kitajskem vse več.
Kitajska družinska politika, ki je bila leta 1979 uveljavljena z namenom, da bi ustavili veliko rast prebivalstva, je ustvarila veliko demografsko neravnovesje. Ob omejitvi števila potomcev je prevladala tradicionalna kitajska miselnost o večvrednosti moškega dediča, kar je povzročilo selektivne splave deklic in celo umore novorojenk. Po nekaj desetletjih je posledica 32 milijonski presežek moških v državi.
Za številne Kitajce je tako edina možnost, da bodo kdaj našli ženo, čez mejo. To pa so opazile tudi kriminalne združbe, ki zdaj v regiji z obljubami o prostih delovnih mestih, na Kitajsko tihotapijo dekleta in jih prodajajo v prisilne zakone.
Združeni narodi ocenjujejo, da ima trgovina z ljudmi na leto več milijonov žrtev. Da pa je to zelo približna ocena, saj gre za svet podzemlja, kjer večina primerov ni nikoli prijavljenih, kaj šele raziskanih, nezakonita trgovina z ljudmi pa na leto obrača milijardne zaslužke.
Kriminalne združbe, ki je na Kitajsko pretihotapila Kai, niso našli. Tihotapci so izginili, svoj "posel" so najbrž prenesli v novo mesto. Od deklet, ki sta šli z njo na letalo, so eno našli, za drugo se je izgubila vsaka sled.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.