Posledica brexita: tesna večina volivcev Severne Irske za združitev z Irsko

V anketi, ki so jo opravili med 30. avgustom in 2. septembrom, so za stališče glede referenduma o združitvi Severne Irske z Republiko Irsko vprašali 1542 volilnih upravičencev na Severnem Irskem.

Rezultati kažejo, da bi se na referendumu, če bi ga izvedli, 45 odstotkov vprašanih opredelilo, da Severna Irska ostane del Velike Britanije, 46 odstotkov pa bi jih podprlo združitev z Republiko Irsko. Če se izključijo neopredeljeni, to pomeni, da se je za združitev z Republiko Irsko izrazilo 51 odstotkov vprašanih, proti pa 49 odstotkov.

Avtor ankete, politolog Michael Ashcroft ocenjuje, da rezultati odražajo negotovost in skrbi v zvezi z brexitom in mejo na irskem otoku ter njegovim vplivom na življenje v regiji. Ashcroft je ob tem opozoril, da je rezultat v okviru dovoljenega odstopanja.

Vprašanje meje na irskem otoku je glavna ovira za dogovor med britansko vlado in Evropsko unijo o izstopu Velike Britanije iz EU. Britanski premier Boris Johnson želi umik irskega varovala iz izstopnega dogovora.

Prebivalci Severne Irske in Republike Irske se bojijo, da bi se po izstopu Velike Britanije iz unije vrnil nadzor na meji na irskem otoku, ki ga povezujejo s tremi desetletji nasilja na Severnem Irskem, v katerem je umrlo več kot 3500 ljudi.

EU vztraja pri irskem varovalu in trdi, da alternativnih predlogov ni

Evropska unija vztraja pri varovalu za preprečitev trde meje na irskem otoku po brexitu, ki ga želi britanski premier Boris Johnson odstraniti iz ločitvenega sporazuma. Resolucija vključuje jasno sporočilo, da ločitvenega sporazuma brez irskega varovala ne more biti, je poudaril predsednik evropskega parlamenta David Sassoli ter dodal, da Združeno kraljestvo doslej ni predlagalo nikakršnih alternativ, ki bi bile pravno verodostojne in izvedljive.

Je pa Evropski parlament po Sassolijevih besedah pripravljen podpreti tudi vrnitev k prvotnemu predlogu varovala, ki bi pokrivalo samo Severno Irsko, ne celotnega Združenega kraljestva.

Vprašanje meje na irskem otoku je bilo najtrši oreh v pogajanjih EU in britanske strani o ločitvenem sporazumu. Meja med Irsko, članico EU, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz unije, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med unijo in kraljestvom.

Temeljni cilj tega varovala je, da bi se izognili "trdi meji" na irskem otoku in tako zavarovali velikonočni sporazum, ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih.

Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko po koncu prehodnega obdobja uporabi posebno varovalo oziroma rezervna možnost.

To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.

EU je sicer sprva predlagala varovalo, ki bi vključevalo samo Severno Irsko, a je britanska stran želela, da pokriva celotno Združeno kraljestvo. O tej možnosti se sedaj v Bruslju spet vse bolj govori, čeprav z britanske strani za zdaj ni bilo predlogov v tej smeri.

EU pripravljena na podporo vnovični preložitvi brexita

Obenem bo parlament v resoluciji prihodnji teden izrazil pripravljenost na podporo vnovični preložitvi brexita, če bi obstajali utemeljeni razlogi za to, na primer za preprečitev izstopa brez dogovora ali v primeru volitev.

Parlament bo v resoluciji izrazil tudi pripravljenost na spremembe politične izjave o prihodnjih odnosih, kar unija že vseskozi ponuja, in preučitev možnosti, da ta postane zavezujoč dokument.

Resolucija naj bi utrdila in okrepila stališče EU ter jasno opredelila, da je za morebiten izstop brez dogovora v celoti odgovorna britanska stran. V Bruslju je slišati vse več očitkov, da se Johnson pogaja s figo v žepu, medtem ko dejansko načrtuje izstop brez dogovora.

Johnson trdi, da bo Britanija pripravljena na brexit brez dogovora

Prav danes pa je britanski premier Johnson obljubil, da bo Velika Britanija pripravljena na izstop iz Evropske unije v primeru brexita brez dogovora, čeprav so danes objavljeni vladni dokumenti v tem primeru opozarjali na velika tveganja ter pomanjkanje hrane in zdravil.

Johnson je zatrdil, da gre v dokumentih za razumne priprave na izstop, najslabši scenarij, pripravo katerega bi pričakovali od vsake vlade. Zagotovil je, da je kot premier "izredno pospešil priprave". "V resnici bomo gotovo pripravljeni na brexit brez dogovora, če bomo morali to storiti," je dodal in izpostavil, da si izstopa brez dogovora ne želijo.

Ponovil je, da si bodo prizadevali za dogovor z Brusljem, če pa bo morala država iz Evropske unije izstopiti 31. oktobra brez dogovora, bodo na to pripravljeni. "Pristanišča, kmetje in vse industrije bodo pripravljene," je dejal.

Johnson zavrnil pozive, naj znova skliče parlament

Britanski premier je danes zavrnil pozive poslancev, naj znova skliče parlament, pri čemer je vztrajal, da prekinitev dela parlamenta ni namenjena olajšanju izvedbe njegovega načrta za brexit.

Opozicija mu očita, da se s suspenzom parlamenta poskuša izogniti razpravi o njegovih načrtih glede brexita in da poslancem krade čas. Naj prekliče prekinitev dela parlamenta, so ga opozicijski poslanci pozvali po sodbi škotskega sodišča, da je začasna razpustitev parlamenta nezakonita.

Johnson meni, da mora končno sodbo izreči britansko vrhovno sodišče na prizivni obravnavi prihodnji teden. Ob tem je zanikal, da je v zahtevi za prekinitev dela parlamenta navedel lažne razloge. "Absolutno ne," je zatrdil za BBC na vprašanje, ali je zavajal poslance in kraljico Elizabeto II., ki je odobrila njegovo zahtevo za začasno razpustitev parlamenta.

"Visoko sodišče v Angliji se je strinjalo z nami, a odločiti bo moralo vrhovno sodišče," je dejal Johnson o ločeni sodbi angleškega sodišča, ki je odločilo v prid vladi.

Pojasnil je, da je parlament razpustil, da bi lahko na novem zasedanju predstavil svoje načrte za izboljšave na področjih zdravstvenih storitev, policije in drugih "prioritetah ljudi".