S Sloganom "Berlusconi je kot Jörg Haider" namreč 40 evropskih poslancev zaradi "konflikta interesov" zahteva, da se proti Italiji uvedejo sankcije - tako kot so bile leta 2000 uvedene proti avstrijski črno-modri vladi. Omenjeno resolucijo naj bi podpisali levo usmerjeni poslanci in zeleni, med drugim pa sta jo podpisala tudi vodja italijanske Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti ter nekdanji italijanski preiskovalec in opozicijski politik Antonio Di Pietro, ki je leta 1994 proti Berlusconiju prvi sprožil preiskavo o podkupovanju.
Poslanci, ki so resolucijo že izročili predsedniku Evropskega parlamenta Patu Coxu, se sklicujejo na sedmi člen pogodbe EU, ki določa, da lahko svet v sestavi voditeljev držav ali vlad ugotovi, da ena od držav huje in vztrajno krši osnovna evropska načela in nato s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice, ki izhajajo iz omenjene pogodbe, za to državo mirujejo - med njimi tudi glasovalne pravice predstavnika vlade v svetu.
Berlusconi o reformi Evropske unije
Predsedujoči EU, italijanski premier Berlusconi, je pred Evropskim parlamentom napovedal, da bo Italija v drugi polovici novembra sedanjim in prihodnjim članicam predložila kompromis reforme povezave, o kateri zdaj na podlagi osnutka ustavne pogodbe potekajo medvladna pogajanja. Če bo italijansko predsedstvo to storilo na posebnem neformalnem mini-vrhu 25 držav, ni pojasnil. V preteklosti je sicer to možnost omenjal kot najbolj verjetno, ne pa še dokončno dogovorjeno. Kakšne bodo te kompromisne rešitve, Berlusconi prav tako ni nakazal, je pa dejal, da predsedstvo zavrača vse predloge, ki bi osnutek ustavne pogodbe "razvodeneli". "O večini vprašanj reforme obstaja širok konsenz, glede posameznih rešitev pa imajo nekatere države pomisleke," je dejal.
Berlusconi: Konsenz glede obrambe se povečuje
"Prihodnji tedni bodo pokazali, ali je dogovor o reformi moč skleniti pod italijanskim predsedstvom do konca leta," je tudi dejal Berlusconi, ki je poslancem o medvladni konferenci o reformi sicer spregovoril v okviru poročila o nedavnem vrhu EU v Bruslju. Pri tem je omenil vse glavne teme vrha, med drugim tudi obrambno sodelovanje. "Konsenz glede obrambe v EU se povečuje. Evropska obramba bo bolj učinkovita, če bo izvajanja v okviru čezatlantskega partnerstva," je dejal ob tem.
O bruseljskem vrhu je poslancem spregovoril tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki je izpostavil dve spremembi osnutka ustavne pogodbe, na katerih na medvladni konferenci vztraja njegova ekipa. Ena je enakopravnost vseh komisarjev, druga pa nadaljnje revizije ustavne pogodbe, za katere bi moral biti določen poenostavljen postopek, ki bi ne terjal sklica medvladne konference, soglasja in ratifikacije sprememb v vseh članicah.
Kritika: Vrh je bil polom!
Kritikam poslancem se sicer Berlusconi ni izognil. Med njimi je bil najbolj odločen vodja liberalcev Graham Watson, ki je predsedujočemu EU očital popoln neuspeh vrha. "Na vrhu ni bila sprejeta niti ena nova odločitev in vrh si bomo zapomnili predvsem po tem, česa ni storil, ne pa obratno," je dejal Watson. Med temami, ki jih vrh ni omenil, je Watson izpostavil usodo 26 evropskih državljanov, ki so jih ZDA skupaj z nekaj sto drugimi domnevnimi teroristi zaprle v Guantanamo Bayu, prav tako je Berlusconiju očital tek na prazno na medvladni konferenci.
Švedski premier pod hudimi pritiski
Po hudimi domačimi pritiski glede medvladnih pogajanj o prihodnji ustavni ureditvi Evropske unije se je znašel tudi švedski premier Goran Persson, poroča EUobserver. Med odgovarjanjem na poslanska vprašanja v švedskem Riksdagnu je bil Persson večkrat deležen vprašanja, ali bo na medvladnih pogajanjih podprl z osnutkom evropske ustavne pogodbe predvideno mesto predsednika EU, čeprav slednjemu švedski parlamentarci nasprotujejo. Premier je poslancem odgovoril, da trenutno mestu predsednika EU ne nasprotuje nihče, Švedska pa bi se kot edina nasprotnica znašla v nerodnem položaju.
