Portugalski 'čudež leve manjšinske vlade': Kaj je res, kaj ne, česa se lahko nauči Slovenija

Manjšinska vlada Marjana Šarca postaja vse bolj verjetna. Takšen način vodenja države bi bil za Slovenijo nekaj novega, v mnogih državah pa je to povsem običajna praksa, ki deluje, če je za to izpolnjenih nekaj pogojev.

Kateri so pogoji, da manjšinska vlada deluje, lahko preberete TUKAJ.

Čudežno okrevanje

Manjšinsko vlado imajo torej med drugim Portugalci. Njihova vlada si pripisuje zasluge za "čudežno okrevanje" države.

Na prvi pogled so takšne ocene povsem pravilne. V zadnjih dveh letih je država, ki sta jo globalna finančna in gospodarska kriza pahnili v brezno recesije in brezposelnosti, doživela ponoven vzpon – in to z zavrnitvijo tradicionalnih "kriznih metod", na vrhu katerih je varčevanje. Namesto tega naj bi rešitev prinesli prijemi, ki so ideološko bližje vladi, ki jo sestavljajo ali podpirajo zmerno do ekstremno leve stranke, vključno s komunisti.

Na podlagi številk je govora celo o "portugalskem čudežu", kamor spadajo okoli 3-odstotna letna rast v letu 2017, 10-odstotno povečanje izvoza v EU, 20-odstotno povečanje izvoza v države izven EU in le 9,4-odstotna brezposelnost.

Impresivno za državo, ki je bila leta 2011 na robu propada in je potrebovala finančno pomoč "trojke" – IMF, Evropske komisije in Evropske centralne banke. Podobno kot v Grčiji je trojka tudi tukaj zahtevala stroge varčevalne ukrepe, ki jih je takratna konservativna oblast skušala uresničiti – skrčili so javni sektor, oklestili plače in javne izdatke. Volilno telo se je na volitvah leta 2015 obrnilo v levo, kjer so socialisti in komunisti obljubljali konec varčevanja.

Nova vlada je odpravila varčevalne ukrepe, na raven pred trojko so vrnili pokojnine, minimalno plačo, javnim uslužbencem so vrnili 35-urni delavnik.

"Leva vlada z levimi ukrepi". Pa je res?

Ob vsakem takšnem "svetlem pojavu" se seveda hitro pojavi vprašanje, ali je mogoče "čudež" ponoviti tudi v drugih državah. Najbolj optimistični Slovenci upajo, da bi lahko pri nas podoben preporod dosegla leva (levosredinska) vlada, sestavljena po formuli pet plus ena.

A za konkretnejšo oceno je treba pogledati dlje od najbolj očitnega. Prvo dejstvo, ki ne drži povsem, je, da je portugalska vlada 100-odstotno zavezana levi ideologiji. Strokovnjaki so njihovo delovanje poimenovali "odgovorna leva vlada". Namreč, vlada ni neodgovorno zažrla v javne finance, ampak skušajo še vedno obvladovati dodatke na vzdržni ravni. Prav tako plače javnega sektorja  in socialni ukrepi niso doživeli "razcveta", ki ga pri nas zahteva predvsem Levica, ampak je šlo praviloma zgolj za povečanja na predkrizno raven. O brezglavem zapravljanju portugalske vlade je tako težko govoriti, čeprav kritiki še vedno pravijo, da s financami ne ravnajo dovolj skrbno.

Portal libremercado.com se je poglobil v ekonomsko politiko portugalske vlade in ugotovil, da čeprav marsikdo Portugalsko danes vidi kot preporod evropske levice, gleda premalo široko. Kaj se je zgodilo? Ko je nastopila kriza, je bila sprejeta vrsta urepov:

- reorganizacija javnih naročil s področja sanitetnega materiala in zdravil po kriteriju cene in učinkovitosti,

- reforma pokojninskega sesitema s poudarkom na finančni vzdržnosti,

- zmanjšanje subvencij,

- fleksibilizacija trga dela, znižanje stroškov odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zamrznitev minimalne plače,

- restrukturiranje finančnega sistema s poudarkom na zagotavljanju finančne stabilnosti bančnega sektorja,

- poenostavitev birokracije in zmanjšanje razraščenega javnega sektorja.

In čeprav so nekaj teh ukrepov konkretno omilili, strokovnjaki ugotavljajo, da vseeno veliko teh ukrepov ostaja na svojem mestu. Administracija Antonia Coste se je v programu osredotočila na šest točk, ki jasno kažejo na to, da ne gre za skrajno levo vlado, ampak prej za mešanje ukrepov, ki jih v svojih programih običajno poudarjata levica in desnica – medtem ko se točke 1, 3 in 6 nagibajo v levo, se točke 2,4 in 5 nagibajo v desno.  

1. Prvi steber je izboljšanje izobrazbene strukture iskalcev dela, s katerim skušajo zmanjšati število ljudi, ki zapustijo izobraževalni sistem, in reforma visokega šolstva.

2. Drugi del načrta so ekonomske inovacije, podpora izvozno usmerjenim podjetjem, inovativnim podjetjem in vstop zasebnega kapitala v državna podjetja.

3. Ukrepi za povečanje konkurenčnosti, izboljšanje infrastrukture.

4. Modernizacija države, boj proti korupciji in bolj učinkovita birokracija.

5. Boljši pogoji za delovanje zasebnega sektorja.

6. Ukrepi za pomoč socialno ogroženim.

Potrugalsko vlado tako bolj kot ideološke ideje motivira zdrav pragmatizem, ki se kaže kot sistem, kjer se združi najboljše obeh svetov, in skuša ustvariti vzpodbudno okolje za zasebni sektor ter varno okolje za socialno ogrožene. Iz tega razloga po mnenju analitikov tudi deluje manjšinska vlada navzven "tako enakih, a tako različnih" strank.

Kompromisi levice z "desnimi ukrepi" in močna figura na čelu vlade

Tisti, ki portugalsko vlado vidijo kot odličen primer, ki kaže, da je mogoče vladati skupaj z ekstremno levico, bi tako morali vzeti v zakup, da je "ekstremna levica" očitno pristala na kar nekaj kompromisov. Namesto da Portugalsko vidimo kot glasnika novega odličnega modela vodenja države, je bolj realistična ocena ta, da gre prej za izjemo kot pravilo, ocenjuje več analitikov.

Prav tako pa je treba upoštevati, da na uspešnost vlade – pa naj bo ta večinska ali manjšinska – v veliki meri vpliva njen vodja. António Costa velja za dobrega, a odločnega pogajalca, svoje mesto je našel tako na domačem kot na evropskem političnem parketu, kjer mu ploskajo, ker je našel očitno primerno protiutež populizmu. "Demokratična politika se od populizma razlikuje po tem, da ne stavi na strahove ljudi, ampak jim vrača upanje v prihodnost," je dejal v govoru pred poslanci Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Po drugi strani pa mu je na domačem političnem parketu, kjer so njegovi vladi napovedovali le nekaj mesecev ali kakšno leto delovanja, uspelo dokazati, da je mogoče vladati z manjšinsko vlado.

Vseeno pa še enkrat več velja, da je Portugalska posebnost. Costa ima nekoliko lažje delo, ker tam ekstremna desnica v zadnjih letih ni pridobivala na priljubljenosti – ne toliko zaradi njegove politike kot objektivnih okoliščin. Medtem ko se je del Evrope v naši soseščini soočal z migrantskim valom, razraščanjem iskamskega ekstremizma in celo grožnjo teororizma, je bilo na Portugalskem v tem smislu precej mirno. Ob tem mislimanska skupnost na Portugalskem predstavlja le okoli odstotek družbe, Portugalci pa so kot ena revnejših evropskih držav v preteklosti sami predstavljali veliko skupnost migrantov, ki so odhajali v Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo in dlje – v Brazilijo, Argentino ali Avstralijo.

Prav tako so evroskeptična čustva precej manj prisotna kot v Italiji ali v Grčiji. Manjša nagnjenost k ekstremom pa je Costi precej olajšala delo. Kot tudi dejstvo, da so celo v Bruslju ugotovili, da varčevalna politika uničuje priljubljenost evropske ideje in vodi k vzponu evropske skrajne desnice, kar je precej povečalo odprtost EU za kombinacijo varčevanja in ideje socialističnih strank.

Kaj je res in kaj iluzija?

Dejstvo pa je tudi, da so ena stvar kratkoročni, povsem druga pa dolgoročni uspehi politike. Portugalska manjšinska vlada se lahko zaenkrat pohvali predvsem s kratkoročnimi – o dolgoročnih bo presodil čas. So pa mnogi skeptični tudi do kratkoročnih.

Med najbolj skeptičnimi je bonitetna hiša Moody's, ki se sprašuje, ali so ukrepi portugalske vlade sploh vzdržni. Javni dolg države je še vedno 130 odstotkov BDP, bančni sektor je na majavih nogah in bi ga – tako analitiki – ob novi kriti znova zatreslo pri temeljih, s tem pa bi država znova končala v resnih težavah. Portugalska ima najnižji delež javnih investicij glede na BDP v EU, leta 2016 se je z 2,2 odstotka znižal na 1,5 odstotka. Tudi zasebne investicije so še vedno okoli 11 odstotkov pod predkriznim povprečjem. Po podatkih Eurostata za leto 2016 so izdatki za javne storitve ostali na rekordno nizki ravni, izdatki za zdravstvo so bili v času konservativne vlade celo višji kot so v času aktualne vlade. Prav tako so se kljub ciljem, ki so povezani z izobraževanjem, izdatki za ta sektor znižali, sektor javnih storitev se sooča s kroničnim pomanjkanjem kadra in s premalo financiranimi programi. Kljub nekoliko višjim plačam in pokojninam, ljudje, ko gre za zapravljanje denarja, ostajajo zadržani.

Rast zaposlenosti, ki jo izkazuje statistika, seveda dejansko obstaja, a je večinoma rezultat zaposlitev v delovno intenzivnih panogah z nizko dodano vrednostjo, večinoma v gostinstvu, hotelirstvu in trgovini. Turistična panoga namreč beleži 10-odstotno rast, Portugalska je postala predvsem priljubljena destinacija gostov, ki jih je politična nestabilnost pregnala iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Bi pa naj kar dve tretjini teh zaposlitev predstavljale "netipične oblike zaposlitve", gre torej za sezonsko ali prekarno delo.

Ima pa množični turizem še en neprijeten učinek na domačine. Zacvetel je nepremičninski trg, ki pa s tem za domačine, ki imajo še vedno relativno nizke plače, med mladimi je delež brezposelnih še vedno visok, postaja predrag.  

Strokovnjaki tako menijo, da "portugalski čudež" stoji na majavih temeljih, v veliki meri na pozitivnih zunanjih vplivih pokrizne globalne ekonomije, del odgovornosti za to pa seveda nosi vlada.

Težave manjšinskih vlad se namreč pogosto skrivajo v podrobnostih. Medtem ko jim uspe dogovor o "generalnih temah", konkretni ukrepi običajno ostanejo nedorečeni, da zadovoljijo vse želje in apetite. Zanimiv nauk torej tudi za Slovenijo, ki že dolgo potrebuje konkretne in korenite reforme, za katere dogovori na "načelni ravni" ne bodo dovolj.