'Vojno stanje v Ukrajini bo začelo veljati v sredo'

Porošenko je podpisal dekret o razglasitvi vojnega stanja, ki bo v veljavi predvidoma 30 dni. Generalštab ukrajinske vojske je že začel z delno mobilizacijo vojakov, poročajo ukrajinski mediji. Vlada bo z razglasitvijo vojnega stanja dobila izredna pooblastila; lahko bo prepovedala javna zborovanja, uvedla policijsko uro, pa tudi urejala objave v medijih, navaja britanski BBC.

Sprva je bilo napovedano, da naj bi vojno stanje v Ukrajini trajalo 60 dni, Porošenko pa je zdaj sporočil, da se je odločil to obdobje prepoloviti. Kot je pojasnil, se je za to odločil zato, "da to ne bi vplivalo na začetek predvolilne kampanje".

Parlament je medtem začel razpravo o Porošenkovem dekretu, a so jo kmalu že prekinili, ker da predvsem v opozicijskih strankah potrebujejo posvetovanja o dejanskem položaju v državi, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Nekateri opozicijski poslanci tudi menijo, da želi Porošenko odložiti predsedniške volitve, ki so predvidene za marec prihodnje leto in na katerih za zdaj Porošenku ne kaže najbolje. Ukrajinski predsednik v javnosti uživa majhno podporo javnosti, predvsem zaradi slabih gospodarskih ukrepov in vpletenosti v številne korupcijske škandale. 

Medtem pa je blizu meje z Rusijo, v mestu Harkov na severovzhodu države izbruhnil požar na ruskem konzulatu. Protestniki so pred ograjo prižigali pirotehnična sredstva in jih metali na poslopje objekta, nakar se je vžgalo drevo. Neka ženska pa je protestnikom prinesla rusko zastavo, ki so jo nato pred očmi mirnih policistov zažgali. 

Rusija in Ukrajina sta se sicer včeraj v dopoldanskih urah zapletli v incident na morju nedaleč od Krimskega polotoka, v katerem je ruska obalna straža neuspešno skušala ustaviti tri ukrajinske vojaške ladje na poti v ukrajinsko pristanišče, pri tem pa je ruska ladja trčila v ukrajinski vlačilec. Rusija je po navedbah Ukrajine streljala na ladje in jih zasegla.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je po izrednem sestanku vojaškega vrha zaradi napetosti ob obali Krima sporočil, da bo parlamentu predlagal uvedbo vojnega stanja, in dogodek označil za agresorsko dejanje: "Takšna dejanja so nesprejemljiva in že imajo posledice. Dejanje Rusije je bilo noro, Ukrajina pa ga ni izzvala."  O tem bo ukrajinski parlament razpravljal danes.

Obrambno ministrstvo je medtem vojski ukazalo polno bojno pripravljenost.

Izredna seja Varnostnega sveta

 Zaradi nevarnega stopnjevanja napetosti med Moskvo in Kijevom se bo danes na izredni seji sestal Varnostni Svet ZN.

Evropska unija in Nato sta obe strani pozvala k zadržanosti. "Pričakujemo, da Rusija znova vzpostavi svobodo prehoda preko Kerškega preliva, vse pa pozivamo k največji zadržanosti, da bi takoj zmanjšali napetosti," je v izjavi sporočila tiskovna predstavnica EU Maja Kocijančič.

Tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu je prav tako strani pozvala k zadržanosti in zmanjšanju napetosti ter dodala, da je zavezništvo v stiku z ukrajinskimi oblastmi. Izpostavila je, da Nato v polnosti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vključno s pravico plovbe v njenih ozemeljskih vodah.

Rusijo je pozvala, da v skladu z mednarodnim pravom zagotovi nemoten dostop do vseh ukrajinskih pristanišč v Azovskem morju, ki leži severovzhodno od Krima in južno od ukrajinskih regij, ki so delno v rokah proruskih separatistov.

Ruske oblasti na Krimu so danes sporočile, da po začasnem zaprtju "zaradi ukrajinske provokacije" promet preko Kerškega preliva sedaj poteka normalno.

Berlin predlaga, da bi bili Nemčija in Francija posrednici

Nemški zunanji minister Heiko Maas je povedal, da si bosta Nemčija in Francija skupaj prizadevali, če bo treba tudi kot posrednici, da ta incident ne bi prerasel v resno krizo. Še danes se bodo sicer predstavniki zunanjih ministrstev Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine v Berlinu sestali na srečanju, ki je bilo načrtovano že pred časom.

Poudaril je še, da konflikt na Krimskem polotoku in na vzhodu Ukrajine "ogroža varnost v Evropi in da se bosta obe državi zavzeli, da bi končno našli politično rešitev, ki bi jo morali že dolgo nazaj".

Nemčija in Francija sta ob tem zahtevali tudi vrnitev ukrajinskih ladij in izpustitev ukrajinskih vojakov, ki jih je po incidentu v Azovskem morju zajela ruska mornarica.

Velika Britanija je medtem obsodila "rusko dejanje agresije pri zavzetju treh ukrajinskih ladij in njihovih posadk". Ta incident predstavlja dodatne dokaze ruskega obnašanja, ki destabilizira območje.

Ukrajina trdi, da je ruska ladja streljala na njihove ladje 

Ukrajinska mornarica po poročanju tujih medijev trdi, da je ruska ladja streljala nanje in zasegla tri ukrajinske ladje v prelivu Kerč – dve manjši bojni ladji in vlačilec. V dogodku naj bi bilo po trditvah Ukrajine poškodovanih šest članov ukrajinske mornarice, od tega dva huje.

V izjavi za javnost so zapisali, da sta bili ladji Berdyansk in Nikopol 'zadeti in onesposobljeni', ko sta skušali zapustiti območje, vlačilec pa se je bil prisiljen ustaviti. Tudi tega so ruske oblasti nato zasegle. 

Ukrajina obtožuje Rusijo kršenja konvencij ZN o pravu morja in dogovora med Kijevom in Moskvo iz leta 2003 o uporabi Azovskega morja in Kerškega preliva, ki je sicer edini dostop do Azovskega morja. Rusija je maja odprla most preko tega strateško pomembnega preliva, ki povezuje Krimski polotok in Rusijo.

Rusija: Kijev je organiziral provokacije v Črnem morju

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je za nedeljski incident z ukrajinskimi vojaškimi ladjami v Kerškem prelivu blizu Krima danes okrivil Kijev. Zatrdil je, da je šlo za načrtovano provokacijo ukrajinskih oblasti, ki so tako kot vedno računale na "slepo podporo ZDA in Evrope". 

Lavrov je zatrdil, da je Ukrajina kršila mednarodne norme z "nevarnimi metodami, ki so ogrozile normalno gibanje ladij na območju". "Pozivamo zahodne sponzorje Kijeva, da umirijo tiste, ki skušajo pridobiti politične točke na vojaški histeriji," je dejal, pri tem pa namignil na to, da je bil incident načrtovan pred predsedniškimi volitvami v Ukrajini prihodnje leto.

Po njegovi oceni ni dvoma, da je bil incident namerno izzvan in izveden na ukaz ukrajinskega vodstva. 

Ruske oblasti so že včeraj sporočile, da so ruski obmejni stražarji za zaustavitev ukrajinskih vojaških ladij, ki so po njihovih trditvah nezakonito vstopile v ruske vode, uporabili orožje. Pri tem so se vkrcali na plovila in jih pregledali. Trem ukrajinskim mornarjem so nudili zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki niso bile življenjsko nevarne, je sporočila ruska obveščevalna služba FSB.

Po trditvah FSB imajo dokaz, da je Ukrajina želela izvesti provokacijo in sprožiti konfliktno situacijo. Orožje so uporabili, da bi prisilili ukrajinske bojne ladje, da so se ustavile, saj so izvajale "nevarne manevre", so dodali.

Ukrajinske ladje sedaj zadržujejo v pristanišču Kerč na Krimskem polotoku, ki si ga je Moskva priključila leta 2014..

Na to območje pa so poslali dve letali in dva helikopterja, da so nadzorovali ukrajinske ladje. Z ogromnim tankerjem so tudi zaprli dostop do Azovskega morja.

Sergej Aksjonov, ruski vodja Krima, je po poročanju ruske agencije Tass sporočil, da za provokacijami stojijo "zahodni patroni ukrajinskega režima".

Ponoči so se pred ruskim veleposlaništvom v Kijevu zbrali ukrajinski protestniki, ki so zažigali pnevmatike, metali pirotehnična sredstva, zažgali pa so tudi vsaj eno vozilo ruskega veleposlaništva. Eden od protestnikov je, kot poroča BBC, pojasnil: "Tukaj smo se zbrali, ker smo zelo jezni zaradi dejanj Rusije. Že zdavnaj bi morali prekiniti vse diplomatske odnose s to državo."

Slovenija zaskbljena zaradi povečanja napetosti med Rusijo in Ukrajino 

Slovensko zunanje ministrstvo je danes izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi povečevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino zaradi incidenta v Azovskem morju. Rusijo so pozvali, naj omogoči prosto plovbo v Kerški ožini, poudarili pa so tudi polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, so objavili na Twitterju.