Powell je dejal, da poročilo predstavlja višjo stopnjo zavedanja in zaskrbljenosti zaradi te dejavnosti, ki po ocenah OZN vsako leto po svetu navrže od 7 do 10 milijard dolarjev. State Department ocenjuje, da se vsako leto preproda od 800.000 do 900.000 ljudi, večinoma žensk in otrok. Od tega se jih veliko (od 18.000 do 20.000) proda v ZDA. V letošnjem poročilu je zajetih 30 držav več kot leta 2002, poročilo pa z informacijami, fotografijami in izpovedmi žrtev pokriva obdobje od aprila 2002 do marca 2003.
Poročilo je bilo izdelano na podlagi podatkov, ki so jih s pomočjo vlad, nevladnih organizacij, novinarjev in različnih ustanov zbrala ameriška diplomatsko-konzularna predstavništva po svetu. Države so opredeljene po tem, ali pretežno prodajajo svoje ljudi, omogočajo tranzicijo ali pa sprejemajo sodobne sužnje. Glavna razdelitev pa je v tri skupine - glede na to, kako si prizadevajo za boj proti trgovini in odpravo posledic. Med minimalnimi pogoji, ki jih morajo države izpolnjevati za uvrstitev v prvi razred, so visoke kazni za trgovce z ljudmi, ki morajo biti najmanj na ravni kaznovanja za posilstva, učinkovita zaščita žrtev, ukrepi za dvig javne zavesti, sodelovanje z drugimi državami, izročanje trgovcev z ljudmi, kot velja za morilce, nadzor nad lastnim imigracijskim sistemom, ki omogoča odkrivanje primerov trgovanja, preiskovanje in pregon osumljenih javnih uslužbencev.
Poročilo se s stanjem v ZDA ne ukvarja
Za razliko od ameriškega letnega poročila o položaju človekovih pravic poročilo o trgovanju z ljudmi ZDA omenja, čeprav jih ne uvrsti v nobeno od treh skupin držav in navaja le pozitivni vidik glede ukrepov za boj proti trgovini. Powell je priznal, da pred tem zločinom ni imuna nobena država in tako tudi ne ZDA. Posebno poročilo o tem problemu v ZDA bo v naslednjih tednih izdalo pravosodno ministrstvo. State Department pa preventivno sporoča, da so ZDA v zadnjih dveh letih namenile 92 državam po svetu več kot 100 milijonov dolarjev pomoči za boj proti trgovini z ljudmi.
Pri tamkajšnjem ministrstvu za zdravstvo in socialo so v letih 2001 in 2002 registrirali 392 žrtev, njihovo pravosodno ministrstvo pa je v letih 2001 in 2002 sprožilo 127 preiskav in aretiralo skupaj 79 ljudi, kar je sicer presenetljivo malo. Med ukrepi, ki jih izvajajo ZDA, so posebni "T" vizumi za žrtve, ki jih izdaja ministrstvo za domovinsko varnost. Z bojem proti trgovini z ljudmi se ukvarja leta 2002 ustanovljena posebna medvladna delovna skupina pod Powellovim vodstvom, v kateri so tudi predstavniki drugih ministrstev in direktor CIA.
Slovenija v drugem razredu
V skladu s poročilom je Slovenija v prvi vrsti tranzitna država in hkrati tudi drugotna destinacija za ženske in najstnice, ki jih iz jugozhodne Evrope, vzhodne in srednje Evrope prodajajo na zahod. Slovenija naj bi obenem bila tudi izvorna država manjšega števila žensk, ki jih prodajo v zahodno Evropo. Iz primerjave med poročili od leta 2001 do leta 2003 je razvidno, da Slovenija napreduje, saj je bilo prvo poročilo porazno.
State Department tokrat ugotavlja, da so slovenske oblasti v zadnjem letu dni izboljšale odnos organov pregona do problema in povečala preventivne dejavnosti. Slovenija je kritizirana, ker še vedno nima posebnega zakona o prepovedi trgovanja z ljudmi. State Department sicer dodaja, da ima Slovenija zakon v pripravi in da se v vmesnem času s tem problemom ukvarja s pomočjo sorodnih zakonov, na primer o prostituciji, posilstvu in zasužnjevanju.
V letu 2002 pri nas 55 aretacij
V Sloveniji naj bi bilo leta 2002 po podatkih iz poročila 55 aretacij, povezanih s trgovino z belim blagom, in vloženih 21 kazenskih ovadb. Poročilo ugotavlja ustanovitev posebne skupine tožilcev za boj proti trgovini z ljudmi in uvedbo standardiziranega policijskega postopka, ki določa, da je treba vse primere poslati v centralno obravnavo v Ljubljano.
Kljub temu pa Slovenija še nima dovolj dobrega sistema za varstvo žrtev in prič. Poročilo ugotavlja, da ima veliko tujih žensk, ki se pri nas ukvarjajo s prostitucijo, delovno dovoljenje z nazivom umetniške plesalke, kar predstavlja zlorabo delovnih dovoljenj.
Bodo neaktivne države kaznovali?
Če bo Slovenija v naslednjem letu izpolnjevala pogoje, se bo uvrstila v prvi razred, kjer so Avstrija, Belgija, Benin, Kolumbija, Češka, Danska, Francija, Makedonija, Španija, Litva, Portugalska, Južna Koreja, Poljska, Velika Britanija, ZAE, Tajvan, Švica, Švedska, Mauritius, Nemčija, Gana, Maroko, Hongkong, Nizozemska, Italija in Norveška. Od lani na letos so bili najuspešnejši Združeni arabski emirati, ki so preskočili drugi razred in se iz tretjega preselili v prvega. Benin, Gana in Maroko pa so se prebile iz drugega razreda v prvi. V drugem razredu je skupaj 74 držav. Poleg Slovenije tudi Slovaška, Rusija, Belorusija, Hrvaška, Srbija in Črna Gora, Albanija, Bolgarija, Romunija, Senegal, Sierra Leone, Savdska Arabija, Indonezija, Bahrajn, Libanon, Tadžikistan, Ruanda, Uganda, Bangladeš, Kitajska...
State Department je državam iz najslabše skupine, teh je 15, prvič doslej zagrozil s sankcijami s 1. oktobrom – tudi aktivno prizadevanje ZDA, da ni jim onemogočili dostop do sredstev mednarodnih ustanov, kot sta IMF in Svetovna banka - razen če ne popravijo razmer ali če ameriški predsednik ne zaprosi za izjemo. Grožnja s sankcijami pa ne vključuje odpovedi človekoljubne pomoči. Precej držav v poročilo ni vključenih, ker Američani niso mogli priti do zanesljivih podatkov. V razredu, ki jim grozijo sankcije, so Turčija, Grčija, Sudan, Kuba, Haiti, Burma, Uzbekistan, Severna Koreja, Liberija, Gruzija, BiH, Surinam, Kazahstan, Belize in Dominikanska republika.
