Mednarodna protiteroristična mobilizacija, ki je sledila dogodkom 11. septembra lani, je znižala raven strpnosti držav in javnega mnenja do političnega nasilja in močno vplivali na varnost in mednarodne odnose. Zdi se, da so Washington in njegovi zavezniki v mednarodni koaliciji razumeli, da je potrebno boj proti terorizmu izraziti s političnim delovanjem na več področjih. ZDA so vse bolj soočene z izzivom varovanja svojih zaveznic in novih prijateljskih držav, združenih v vojni, ki bi se lahko izkazala za vojno, povezano izključno z uresničevanjem ameriških interesov, ugotavlja Mednarodni inštitut za strateške študije (IISS).
Napadi so vzpodbudili sodelovanje brez primere med ZDA in Evropo, ki pa bi morala več storiti na vojaškem področju, sicer ji grozi povečanje prepada z Washingtonom. Vztrajno šibka evropska vlaganja na področju obrambe in bistveno povečanje sredstev, ki jih za obrambo namenjajo ZDA, kažejo na povečanje prepada med ZDA in Evropo na tem področju.
Inštitut se je v svojem poročilu dotaknil tudi razmer na Bližnjem vzhodu. Po njegovem mnenju bi se morale ZDA kot posredniki vključiti v izraelsko-palestinski spor. "Če je propad mirovnega procesa iz Osla pomenil, da je bilo obdobje med letoma 2000 in 2001 slabo za Bližnji vzhod, potem je bilo zaradi terorističnih napadov v ZDA 11. septembra, naraščajočega nasilja med Izraelci in Palestinci ter naraščajoče verjetnosti ameriškega vojaškega posredovanja v Iraku obdobje med letoma 2001 in 2002 še slabše za Bližnji vzhod," meni inštitut.
Rešitev izraelsko-palestinskega spora je eden od pogojev za uspeh dveh pomembnih osi ameriške zunanje politike po 11. septembru lani: boja proti terorizmu in boja proti širjenju orožja za množično uničevanje. Medtem ko se je Busheva administracija sprva raje izognila vlogi mirovnega posrednika, pa so v Beli hiši konec lanskega in v začetku tega leta spoznali, da takšne politike ni mogoče nadaljevati.
Glede odnosa ZDA do Iraka je IISS zapisal, da želijo ZDA Iraku preprečiti, da bi si priskrbel orožje za množično uničevanje, s čimer bi preprečile pritok oborožitve in širitve jedrskega orožja v Perzijskem zalivu. Če program razvoja jedrskega orožja v Iraku ne bo ustavljen, bo po mnenju Washingtona težje nadzorovati jedrske načrte Irana. Če teh načrtov ne bodo nadzorovali, pa je v določenem trenutku možno, da si bo Savdska Arabija priskrbela jedrsko orožje iz katere od tujih držav.
Sicer pa je IISS o zunanji politiki ruskega predsednika Vladimirja Putina zapisal, da se je ta po dogodkih 11. septembra jasno obrnila v prozahodno, pri čemer gre za enega od najbolj pomembnih elementov svetovne strateške ureditve po 11. septembru. "Prvič od konca hladne vojne imata Rusija in Zahod z bojem proti mednarodnemu terorizmu v vseh oblikah pomembne skupne interese. Rusija pa je postala pomembna partnerica v mednarodnem boju, ki ga proti terorizmu vodijo ZDA," ugotavlja inštitut. Poudarjajo odločno vlogo ruskega predsednika Putina, da v skladu s svojim pragmatičnim prepričanjem opusti nekatere velike tabuje postsovjetske Rusije na področju varnosti in zunanje politike. Navajajo Putinovo "zeleno luč" za namestitev ameriških enot v Srednji Aziji in na Kavkazu v okviru vojne v Afganistanu, kar pomeni konec koncepta "postsovjetskega vplivnega območja", namenjenega zgolj Rusiji.
V letnem poročilu pa so ocenili tudi razmere na Kitajskem. Kitajska bi se lahko zaradi za jesen predvidenih sprememb soočila z obdobjem nestabilnosti, kar zadeva njeno tako notranjo kot zunanjo politiko. Ostale države bi se morale pripraviti na morebitne spremembe. Kitajski podpredsednik Hu Jintao bo jesenskem kongresu kitajske komunistične stranke načeloma nasledil dosedanjega voditelja Jiang Zemina. "Hu ima malo izkušenj z zunanjo politiko. Dejstvo, da ga je izbral nekdanji patriarh Deng Xiaoping, ki je umrl leta 1997, in ne Jiang, pa bi lahko zapletlo njegovo nalogo," še ocenjuje IISS.
