V prvih treh mesecih je primanjkljaj znašal kar milijardo 291 milijonov evrov, torej že polovico predvidenega za celotno leto. Največ denarja je šlo tudi letos za covid ukrepe. Od januarja do marca smo tako za ukrepe za ohranjanje delovnih mest, torej čakanje na delo, subvencioniranje čakanja na delo, krizne dodatke in tako naprej, porabili 297 milijonov evrov. Za ukrepe za tekoče delovanje javnih storitev, kot so dodatki zaposlenim, obvladovanje epidemije z nabavami zaščitne opreme smo porabili 285 milijonov evrov.
Za ukrepe za ohranjanje potrošnje in socialnega položaja, to so izplačila turističnih bonov, solidarnostni dodatki različnim skupinam, 41 milijonov evrov. Za ukrepe ohranjanja likvidnosti podjetij je bilo porabljenih 231 milijonov evrov. Največ, 196 milijonov, je bilo namenjenih za povračilo fiksnih stroškov podjetjem. Za ostale dohodke pa 35 milijonov evrov.
Največja poraba pri povečanju stroškov dela
Od 1,3 milijarde smo torej za covid ukrepe namenili 889 milijonov evrov, 432 milijonov evrov pa za necovidne ukrepe, torej za klasično javno porabo. Največji porast porabe je fiskalni svet opazil pri povečanju stroškov dela. Večji primanjkljaj običajno pomeni večje zadolževanje. "Zato, da ne bi živeli slabše morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je, da narašča produktivnost in da narašča BDP. Da se krepi gospodarska aktivnost, da se krepi zaposlenost, kajti to daje osnovo. Seveda mora javnofinančna politika biti odgovorna in disciplinirana. To velja tako v obdobju epidemije, ko vedno znova pozivamo, da morajo biti ukrepi, ki so povezani z epidemijo učinkoviti in natančno usmerjeni. Poleg tega naj lajšajo probleme, ki so povezani z epidemijo in naj strukturno ne slabšajo javnih financ," pogoje pojasnjuje predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.