Pravi Finci na koncu tretji, razlike malenkostne

Koalicijska Stranka nacionalne koalicije je z dobljenimi 20,4 odstotka glasovi zmagovalka parlamentarnih volitev na Finskem. Na drugem mestu je Socialno demokratska stranka, ki je dobila 19,1 odstotek glasov.

Velika zmagovalka tokratnih volitev pa je doslej majhna skrajno desna stranka Pravi Finci. Ta je na volitvah dobila 19 odstotkov glasov, malenkost manj kot finski Socialni demokrati, pred katerimi je sprva po rezultatih vzporednih volitev celo vodila.

Doslej koalicijski konservativni Stranki nacionalne koalicije, ki naj bi zasedla 42 sedežev v finskem parlamentu, tesno sledita dve doslej opozicijski stranki, ki med drugim ostro nasprotujeta mednarodni pomoči prezadolženim članicam evroskupine - Socialni demokrati in Pravi Finci. Obe stranki naj bi dobili po 41 sedežev v parlamentu.

Pravi Finci so na zadnjih volitvah leta 2007 dobili le 4,1 odstotka glasov. Tokrat pa jih je v vrh finskega političnega dogajanja izstrelila populistična retorika in program, ki temelji na nasprotovanju EU in evru ter na nacionalizmu in ksenofobiji.

Skupaj s Socialnimi demokrati lahko povzročijo kar nekaj sivih las politikom in državam po vsej Evropi.

Problem za EU je v tem, da so v svoji kampanji poleg Pravih Fincev tudi Socialni demokrati napovedali nasprotovanje finančni pomoči Portugalski. Za dejansko odobritev pomoči pa je potrebno soglasje v evroobmočju, kar pomeni, da ima Finska pravico veta na to odločitev, ki je še vedno predmet pogajanj. Še vedno namreč ni končnega dogovora o povečevanju posojilnih kapacitet sklada za pomoč. Če bo Finska dobila protievropsko vlado, bo konsenz še veliko težje doseči.

Največji problem pa je po ugotovitvah analitikov v morebitnem presedanu finskega nasprotovanja. Tudi če se vzdržijo, bi EU sicer še lahko našla način, kako vseeno nuditi to pomoč, vendar pa bi bil to zelo slab signal glede enotnosti EU, njene soglasnosti za solidarnost in finančno pomoč. In seveda v padanju moči evra.