Zaprtje vseh posebnih zaporov Cie

Ameriški predsednik Barack Obama je danes podpisal odlok o zaprtju zapora za teroristične osumljence v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, ki se bo izvršil najkasneje v roku enega leta. Poleg tega je Obama podpisal tudi odloka, ki narekujeta revizijo vojaških sodnih postopkov zoper osumljene terorizma in prepoved najstrožjih oblik zasliševanja.

Obama je v enem od danes podpisanih izvršnih odlokov ameriški obveščevalni agenciji Cia ukazal, naj v najkrajšem možnem času zapre vse posebne zapore po svetu in jih v prihodnje ne uporablja več. V odloku je zapisano, da mora Cia zapreti vse zapore v tujini, ki so jih doslej uporabljali za tajne premestitve terorističnih osumljencev iz tretjih držav v Guantanamo. Poleg tega morajo na podlagi danes izdanega odloka vse ameriške agencije Mednarodnemu odboru Rdečega križa zagotoviti dostop do zapornikov.

V Obamovi administraciji je sicer že v sredo zakrožil osnutek izvršnega odloka za zaprtje zapora v Guantanamu takoj, ko bo to izvedljivo, oziroma najkasneje v letu dni. V odloku poleg tega piše, da morajo pri obravnavi tistih zapornikov, ki jih ni mogoče predati drugim državam ali jim soditi na ameriških sodiščih, uporabiti "zakonita sredstva".

Danes podpisani odloki poleg zaprtja zapora v Guantanamu tudi spreminjajo protokol o delovanju ameriške osrednje obveščevalne agencije Cia pri priprtjih in zasliševanju terorističnih osumljencev. Šlo naj bi predvsem za prepoved nekaterih trenutno dovoljenih prisilnih zasliševalskih metod Cie ter tajnih priporov in zadrževanja terorističnih osumljencev v tretjih državah.

Obama je pred tem že v torek, le nekaj ur po slovesni inavguraciji, izdal ukaz o prekinitvi vseh primerov pred vojaškimi komisijami v Guantanamu za 120 dni.

Številni pozitivni odzivi

Današnja Obamova odločitev je bila pozitivno sprejeta domala po vsem svetu, na kar kažejo številni pozitivni odzivi. V češkem predsedstvu EU so poudarili, da verjamejo, da ima poteza velik simbolni in tudi praktični pomen. "Zaprtje zapora v Guantanamu pomeni spoštovanje mednarodnega prava in spoštovanje človekovih pravic," so poudarili v Pragi.  Italijanski zunanji minister Franco Frattini je podpis odloka o zaprtju zapora v Guantanamu označil za "dobro odločitev". 

Časopis z največjo naklado v Španiji El Pais je na svoji spletni strani med drugim zapisal, da sta zaprtje zapora v Guantanamu in opustitev taktik mučenja dva ključna koraka, ki so jih ZDA morale storiti, da znova lahko dokažejo sposobnosti za položaj vodilne države v svetu.

Nekatere druge evropske države so medtem sporočile, da še preučujejo možnost vrnitve izpuščenih zapornikov iz Guantanama, predvsem zaradi možnosti, da bi bili v posameznih evropskih državah ti lahko preganjani

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu je po objavi novice o izdaji odloka o zaprtju zloglasnega zapora zahteval takojšnjo vrnitev 17 kitajskih pripornikov. Vseh 17 zapornikov naj bi trenutno že imelo dovoljenje za izpustitev iz zapora, vendar se v Washingtonu bojijo, da bi jih kitajske oblasti ob vrnitvi na Kitajsko napačno obravnavale ali celo mučile.

Medtem je indonezijski zunanji minister Hasan Viradžuda dejal, da je današnja Obamova odločitev "obžalovanje vsega, kar je bilo v preteklosti narobe in je bilo v nasprotju z vrednotami svobode in človekovih pravic, ki so naj bi jih ZDA zastopale in predstavljale."

Obama znova zaprisegel

Novoimenovani ameriški predsednik pa je zgodovinskim okoliščinam njegove izvolitve dodal še eno. Postal je tretji predsednik, ki je zaprisegel dvakrat. Za vnovično ''opravljanje izpita'' se je Bela hiša odločila po tem, ko se je novopečenemu predsedniku na uradni slovesnosti pred množico ljudi ob slavnostni zaprisegi malce zapletel jezik in je zato enega od stavkov izrekel v spremenjenem besednem vrstnem redu.

Uradno zaprisego je Obama v drugo opravil v sredo pred nekaj novinarji in brez kamer v Beli hiši in tokrat je šlo gladko. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs, so se za ponovitev odločili zgolj iz previdnosti. ''Verjamemo, da je bila torkova zaprisega opravljena pravilno. Vendar pa je zaprisega zapisana v sami ustavi, zato smo se zaradi ene besede v enem od stavkov za vsak slučaj odločili za ponovitev,'' je še povedal Gibbs.

Prisego je posnel le uradni fotograf Bele hiše, kar je nekoliko užalilo velike ameriške televizije. Njihovi komentatorji so se tako pritoževali, da to ni v skladu z napovedano večjo odprtostjo Obamove administracije. Obama se je na kratko pošalil, da je prisega tako zabavna, da jo bodo ponovili. Ponovitev prisege ni nekaj povsem novega, saj sta to že storila predsednika Calvin Coolidge in Chester Arthur.

Na novinarski konferenci pred ponovitvijo prisege pa Obami ni šlo na smeh, saj je na njej med drugim članom nove administracije sporočil, da jim bo zamrznil plače. Vsak, ki v vladi zasluži več kot 100.000 dolarjev, nekaj časa ne bo dobil povišice. Obama namreč meni, da njegovi ljudje ne prihajajo v vlado zaradi osebne koristi, ampak ker želijo služiti državi. Prav tako je sporočil, da nekdanji člani njegove administracije, dokler bo on v Beli hiši, ne bodo smeli delati kot lobisti.

Obama za ''odgovoren načrt'' za Irak

Obama je v sredo na svoj prvi delovni dan po torkovi inavguraciji najvišje poveljnike ameriške vojske prosil, naj mu pripravijo načrte za "odgovoren" umik ameriških čet iz Iraka. "Vojaške voditelje sem prosil, naj se lotijo dodatnega načrtovanja, potrebnega za izvršitev odgovornega vojaškega umika iz Iraka," je v izjavi sporočil Obama, ki je v svoji predvolilni kampanji obljubil umik iz Iraka v roku 16 mesecev.

Sprva naj bi na sestanku obravnavali tudi širši pogled na vojno v Afganistanu, ki po ocenah Obame šepa ravno zaradi pretiranega in zgrešenega osredotočanja na Irak, zato naj bi se ga udeležili tudi najvišji predstavniki ameriške vojske v Afganistanu, kar pa je bilo kasneje odpovedano.

V Iraku je trenutno okoli 143.000 ameriških vojakov, ki naj bi se iz te države umaknili do konca leta 2011. Tiskovni predstavnik iraškega premiera Ali al Dabag je sicer v torek dejal, da je Irak pripravljen pristati na predčasen umik ameriške vojske. Ameriški vojaški poveljniki ne želijo govoriti o datumih, saj naj bi bili ti odvisni od doseženega napredka, a so nakazali, da je umik iz Iraka mogoč tako do konca 2011 kot tudi prej.

Fidel verjame v Obamo

Medtem pa je Obama očitno omehčal tudi nekdanjega kubanskega predsednika Fidela Castra, ki je sicer ZDA trn v peti. Castro, ki se že več mesecv ni pojavil v javnosti in zato sprožil govorice, da je na smrtni postelji, je pohvalil Obamove namene, ob tem pa namignil na cinizem v boju s podnebnimi spremembami.

"Osebno niti najmanj ne dvomim v poštenost, s katero Obama, 11. predsednik ZDA od 1. januarja 1959, izraža svoje ideje, kljub temu pa ostajajo še nekatera vprašanja odprta," je zapisal v svoji kolumni na spletni strani www.cubadebate.cu. Po njegovih besedah je eno takšnih vprašanj, ''kako lahko tako potraten in potrošniški sistem zaščiti okolje''.

Castro se je pred tem zadnjič oglasil 15. decembra lani, pred tem pa je v povprečju napisal po devet prispevkov na mesec. Zaradi molka so številni že pomislili na najhujše. Fidel Castro je sicer kot predsednik Kube doživel menjavo desetih ameriških predsednikov, ves čas pa so bili odnosi med državama slabi oziroma nikakršni. Obama je sicer že izrazil željo po normalizaciji odnosov s Kubo, vendar pa ne namerava umakniti 46-letnega gospodarskega embarga na komunistično državo.

Hillary Clinton tudi uradno državna sekretarka

Ameriški senat je v sredo s 94 glasovi proti dvema potrdil Hillary Clinton na položaj državne sekretarke. Clintonova je še isti dan brez težav prisegla. Clintonova je nemudoma odstopila s položaja senatorke iz New Yorka, danes zjutraj pa bo v State Departmentu nagovorila zaposlene. Njena senatna potrditev je bila pričakovana kljub nekaj pomislekov nekaterih republikancev zaradi dobrodelnih dejavnosti njenega moža, nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona.

Caroline Kennedy se ne bo potegovala za stolček

Caroline Kennedy pa je danes sporočila, da se ne bo potegovala za senatno mesto, ki je ostalo prazno po imenovanju Hillary Clinton za novo državno sekretarko. Hči nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki bi tako nadaljevala tradicijo in legendarno politično dinastijo Kennedy, je kandidaturo tudi uradno že umaknila.

Caroline je kot razlog navedla osebne razloge, do njene odločitve pa prihaja tik po tem, ko se je na slavnostni zaprisegi Obame zgrudil njen stric, senator Ted Kennedy.

Caroline Kennedy je bila deležna veliko kritik zaradi svoje domnevne politične neizkušenosti, čeprav bi bilo njeno imenovanje za New York dobro. Senatorji novinci namreč nimajo toliko vpliva kot tisti z daljšim stažem, razen če so slavni in vzbujajo medijsko pozornost, kar pa za Kennedyjevo zagotovo velja.