Zaslužek med potovanjem: mladi v Avstraliji delajo v suženjskih razmerah

Avstralska nacionalna televizija ABC je raziskovala razmere, v katerih delajo mladi, ki v državo prispejo na podlagi delovno počitniške vize (Working holiday visa). Ugotovili so, da Evropejce in Azijce, ki delajo pretežno na kmetijah, veliko premalo plačajo, izkoriščajo, nadlegujejo in celo napadajo.

"Working Holiday visa"

Program "Working Holiday visa" je zasnovan kot program kulturne izmenjave, ki mladim do 31. leta omogoča, da 12 mesecev potujejo in zraven služijo denar z delom. Pri istem delodajalcu so lahko zaposleni šest mesecev. Opravljajo nizko kvalificirana dela, ki ne zahtevajo izkušenj in posebne usposobljenosti, kot so obiranje sadja, pobiranje zelenjave ali delo na kmetijah in v klavnicah. Delovno počitniško vizo lahko pridobijo državljani Belgije, Kanade, Cipra, Danske, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Hong Konga, Irske, Italije, Japonske, Koreje, Malte, Nizozemske, Norveške, Tajvana in Združenega Kraljestva.

Mladi delavci, ki v Avstralijo pridejo na delovne počitnice, pogosto poiščejo delo preko agentov še preden se podajo na pot. Nekateri pa na spletne oglase za prosta dela odgovarjajo po tem, ko že prispejo v Avstralijo. Čeprav se mnogi podajo na pot z željo po novih doživetjih in upanjem na nepozabno leto, pa se jim slednja želja lahko uresniči na predvsem drugačen način, kot so si predstavljali. Iz Avstralije namreč poročajo o izjemnem izkoriščanju mladih, ki v državo pripotujejo na podlagi te vize. Izkoriščanje je široko razširjeno, vanj pa so pogosto vpletene organizirane združbe.

Supermarketi prispevajo k izkoriščanju delavcev

Raziskava je osvetlila tudi dejstvo, da potrošniki širom sveta kupujejo hrano, ki jo nabirajo in pakirajo izjemno izkoriščani delavci. Namreč supermarketi ne kupujejo sadja in zelenjave od kmetov in ostalih dobaviteljev, ki spoštujejo pravila in svoje delavce plačujejo korektno, temveč sklepajo pogodbe s cenejšimi dobavitelji. "Supermarketi pritiskajo na nižanje cen hrane, pridelovalci so v brezizhodnem položaju in je njihova edina rešitev to, da zmanjšajo stroške delovne sile," je povedala novinarka ABC Caro Meldrum-Hanna.

Avstralci v duhu sodobnega zavedanja o pomembnosti lokalne pridelave v dobri veri kupujejo lokalno pridelano hrano, ne zavedajo pa se izjemno temne plati njene pridelave. "Pomembno nam je, od kod prihaja hrana ter da je sveža, a morali bi se zavedati tudi dejstva, kdo jo pridela," je dodala. Hrano, ki jo ekološko osveščeni posamezniki izbirajo iz polic, namreč nabirajo in pakirajo skrajno izkoriščani delavci.

Glavni krivec so posredniki med delavci in delodajalci

Delavci prejmejo izredno nizka plačila, a ni nujno, da jih delodajalci slabo plačajo. Namreč med obema skupinama pogosto stoji vmesni člen, ki je po mnenju raziskovalcev televizije ABC glavni krivec za izkoriščanje. Ta vmesni člen so najpogosteje moški srednjih let, ki farmam "prodajo" cele skupine migrantskih delavcev. "Delodajalci plačajo dogovorjeno vsoto posrednikom, ti pa izplačajo manjše vsote ter poberejo del tega denarja zase," je povedala Meldrum-Hannova. Na takšen način letno "izgine" na stotine milijonov dolarjev. Nekateri delodajalci se niti ne zavedajo, da prihaja do tega.

Avstralski mednarodni ugled visi na nitki

Strokovnjakinja za delovno pravo in migracije Joanna Howe je povedala, da je sistem podeljevanja viz postal popolnoma pokvarjen, in to do te mere, da ogroža globalni sloves Avstralije. "Postali bomo znani kot država, ki izkorišča ranljive ljudi, ki iščejo boljše priložnosti za svoje življenje. Tega ne bi sprejeli, če bi šlo za avstralske delavce, a ker gre za tuje delavce, ki jih ne poznamo, se nam zdi to sprejemljivo," je dodala.

Avstralci se zavedajo, da dodatne delavce potrebujejo, saj predvsem v poljedelstvu potrebujejo dodatno delovno silo, sploh tisto, ki opravlja najnižje vrednotena in najzahtevnejša dela.

150.000 tujih delavcev letno

Mladi migrantski delavci delajo v "suženjskih" delovnih pogojih, saj so bistveno premalo plačani ter pogosto podvrženi verbalnemu ali celo spolnemu nasilju. Letno v Avstralijo z delovno počitniško vizo prispe 150.000 delavcev. "Odgovorni za program tovrstnih viz ne preverjajo, kam ti delavci gredo in za koga delajo," je povedala Meldrum-Hannova. Zaradi tega so zelo ranljivi.

Posredniki po celi državi promovirajo svoje usluge in delodajalcem obljubljajo, da bodo njihove stroške zmanjšali za kar 30 ali celo 40 odstotkov. Delodajalci se na račun posredništva lahko izognejo obveznostim samega zaposlovanja in odpuščanja, plačevanju davkom, bolniških nadomestil in ostalih stroškov. Ker za opravljeno delo plačujejo posrednikom, so njihove poslovne knjige povsem legalne. Osrčje težave leži v tem, da je to področje popolnoma neregulirano in da nihče ga ne nadzoruje poslovnih knjig teh posrednikov.

Težaško delo pogosto spremljajo rasizem in spolne zlorabe

Meldrum-Hannova je predstavila nekaj zgodb posameznikov, ki so se znašli v nezavidljivih položajih. Neka visoko izobražena dvajsetletnica iz Hong Konga je na teden opravila 60 ur težaškega, fizično napornega dela, saj je obirala grozdje za velike supermarkete. Njena urna postavka je znašala 3,55 evrov na uro.

Novinarka je slišala tudi mnogo zgodb o rasizmu in spolnem nadlegovanju. "Nekateri se soočajo z nenehno verbalno in fizično zlorabo ter nespodobnimi napadi," je povedala. Od mnogih žensk so zahtevali, da v zameno za podpis vize nudijo spolne usluge.

Najbolj jo je pretresla zgodba mladih Tajvank, ki so jih na zelenjavni farmi namestili v prenatrpano deljeno hišo, niso niti dobro vedele, kje so. Preden so pričele z delom, so v hišo vstopili njihovi nadzorniki ter jih spolno nadlegovali.

Druga skupina delavcev ji je zaupala, da so delali na piščančji farmi. Na njej so se soočili z izjemnim rasizmom, saj so morali vsak dan nositi ista umazana oblačila, polna krvi in drobovja, medtem ko so jih avstralskim delavcem menjali vsak dan. Od tam so zbežali, a pravzaprav iz dežja pod kap. Namreč našli so delo na kmetiji, kjer jih je gospodar namestil v konjski hlev, kjer je na posteljah spalo več kot deset ljudi. Ker so bile vse postelje polne, so jih peljali na pasja ležišča in jim ukazali, naj spijo tam. "Z njimi so ravnali kot z živalmi," je povedala.

Delajo tudi 22 ur na dan

Delovne razmere pogosto spominjajo na suženjske, saj nekateri delajo tudi do 22 ur na dan. Spijo v improviziranih zavetiščih, kjer je pod eno streho stisnjenih tudi do 50 delavcev. Drugi morajo spati v hlevih, šotorih, garažah ali kontejnerjih.

Mlade delavce odpeljejo na delo v odročna podeželska mesta, kjer jih na delo in domov prevažajo v mini kombijih. "Nimajo povezave z zunanjim svetom, imajo zelo malo denarja in nimajo veliko priložnosti, da bi odšli stran," je pojasnila Meldrum-Hannova.

Kljub temu, da je izkoriščanje migrantskih delavcev izjemno razširjeno, pa to ne pomeni, da so vsi delodajalci slabi. Nekateri namreč delavcem plačujejo pošteno ter jim tudi izplačujejo več kot le minimalno plačo. Slovenci sicer avstralske delovno počitniške vize ne moremo pridobiti, se pa s tovrstno vizo vsako leto na Novo Zelandijo odpravi 100 mladih, zato opozorila niso odveč. Pozornost in premislek pri izbiri dela in predvsem posrednikov je nujna.