Popolna nevihta?

Leto 2007 bo zaradi globalnega segrevanja postreglo z rekordnimi temperaturami, opozarjajo strokovnjaki britanskega meteorološkega združenja.

Vroča vremenska napoved temelji na številnih dejavnikih. Med njimi je tudi učinek tople grede, ki nastane zaradi izpustov plinov.

"Puščavska Arktika?"

Zaradi segrevanja ozračja in večjega obsega emisij toplogrednih plinov je predvsem v nižjih predelih Evrope vse manj snega, ameriški strokovnjaki pa napovedujejo, da bo Arktika brez ledu morda že leta 2004. Če se bodo izpusti toplogrednih plinov nadaljevali kot doslej, bi lahko Arktika čez 35 let v poletnih mesecih ostala brez ledu, ledena odeja pa bo tudi pozimi občutno tanjša, so sporočili raziskovalci z Univerze Washington. Kot so poudarili, bi lahko občutno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov spremembe zaustavilo.

Evropski strokovnjaki so sicer nedavno napovedali, da bo led na območju Severnega pola v poletnih mesecih izginil do leta 2080.

Odprte in temne vodne površine absorbirajo toploto sončne svetlobe hitreje kot svetel led. Zato se s topljenjem ledu morje segreva še hitreje. Poleg tega bi lahko podnebne spremembe vplivale na spremembe morskih tokov, zaradi katerih bi Arktiko dosegla toplejša voda, znanstveniki pojasnjujejo izredno hitro krčenje severnega ledu.

Strokovnjaki evropskega projekta Damocles pa so posvarili, da segrevanje Zemlje ne ogroža le severnih medvedov, ampak bo povzročilo velike motnje v celotni prehranjevalni verigi. Kot so še opozorili, bi se lahko z vse gostejšim pomorskim prometom v zaenkrat odročnih vodah Arktike drastično povečalo tudi izkoriščanje rudnih bogastev in surovin, kot sta nafta in zemeljski plin. To pa bi še dodatno pripomoglo k izpustom topologrednih plinov.

V pričakovanju "popolne nevihte"

Oblasti v jugozahodni Avstraliji se pripravljajo na najhujše, saj je območje dosegla huda nevihta, ki grozi, da bo razvila veter s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. Ostanki tropskega ciklona Isabel so se namreč nad južno obalo zahodne Avstralije združili z območjem nizkega pritiska ter ustvarili pogoje za "popolno nevihto", kot ta vremenski pojav označujejo meteorologi. Do popoldneva je tako na tem območju padlo že skoraj 100 milimetrov padavin. "Kaže, da bo prišlo do najvišjih hitrosti vetra, preden se bo območje nizkega zračnega pritiska pomaknilo proti jugovzhodu," je ocenila avstralska vremenoslovka Caroline Bojarski.

V obalnem mestu Esperance je od 9. ure zjutraj po lokalnem času padlo že 90 milimetrov dežja. Nekaj mestnih ulic je zaradi poplav zaprtih, zamašeni odtoki pa ogrožajo tudi domove ljudi, je povedal tiskovni predstavnik gasilcev Mike Venn.

V nekoliko vzhodnejšem mestu Baladonia je padlo 134 milimetrov dežja oziroma dvakrat več od največje količine padavin, ki jih je to mesto doslej prejelo v enem samem dnevu. Bolj proti jugu pa je padec 75 milimetrov dežja k prekinitvi rudarjenja prisilil dva rudnika niklja podjetij BHP Billiton in Minara Resources.

V južni Italiji močan veter, sneg in led

Zimsko vreme z močnim vetrom je medtem zajelo južno Italijo. Sunki vetra, ki so dosegli hitrost do 100 kilometrov na uro, so zaustavili pomorski promet med manjšimi italijanskimi otoki. Sneg pa ni razveselil prebivalcev in turistov na severu Italije, v Alpah in Dolomitih, temveč je presenetil jug države, Kalabrijo in Sicilijo. V prihodnjih dneh se bojijo, da jim bo preglavice povzročala poledica.

Slabo vreme z močnim vetrom je neprijetno presenetilo predvsem turiste, ki so ostali na otokih. Od celine odrezani so ostali otoki Panteleria, Lampedusa in Ustica ter Eolski otoki.

Zaradi močnega vetra in visokih valov je v Tarantu, 400 metrov od obale, nasedla ruska tovorna ladja. Sneg pa je pobelil kraje južno od Rima na višini prek 500 metrov. Ponekod ga je v nekaj urah napadlo prek deset centimetrov. Na cesti, ki vodi na vulkan Etna je v snegu ostal celo policijski avto. Padavin, v nižinah predvsem dežja, pa so se razveselili energetiki, saj je dež vsaj nekoliko omilil težave s pomanjkanjem vode v umetnih jezerih v Italiji.

V Sloveniji ne diši po zimi

Koledarska zima se je začela že 21. decembra, vendar v Sloveniji še ni prav zadišalo po snegu. Jesen je bila v Sloveniji med najtoplejšimi doslej, v Ljubljani s 13,3 stopinje Celzija celo najtoplejša, odkar v prestolnici merijo temperaturo zraka. Novembrska povprečna temperatura je bila povsod nad povprečjem, v Ljubljani, Portorožu in Celju že peto leto zapored.

Tudi v Sloveniji se je povprečna temperatura v zadnjih 50 letih dvignila za 1,5 stopinje Celzija, ozračje pa se bo seveda segrevalo tudi v prihodnosti. Nadaljnje segrevanje s sedanjo hitrostjo bi lahko povzročilo številna tveganja. Med njimi so lahko povsem fizična, kot so poplave, suše, plazovi in druge naravne katastrofe, kot tudi politična, ekonomska in socialna.

Katastrofe na Kitajskem

Vroče je bilo tudi na Kitajskem. Leto 2006 je bilo za Kitajce najtoplejšo po letu 1951, državo pa je prizadelo tudi več naravnih katastrof kot sicer. V tajfunih, poplavah na eni strani in sušah na drugi je umrlo več kot 2.700 ljudi, zavarovalnice pa so morale poravnati za dobrih 27 milijard dolarjev odškodnin zaradi naravnih nesreč. Bolj katastrofalno leto je bilo le še leto 1998, ko so poplave pustošile po vsej državi. Strokovnjaki so prepričani, da gre za neposredne posledice globalnega segrevanja ozračja.