Tujina

Ponovno sojenje Šešlju

Haag/Beograd, 12. 03. 2007 14.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bodo obnovili sojenje proti Šešlju

V torek naj bi v Haagu s t.i. statusno konferenco obnovili sodni postopek proti vodji srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju, ki so ga prekinili novembra lani zaradi gladovne stavke obtoženca. Obtožnica bremeni Šešlja sodelovanja pri skupinskih zločinskih dejavnostih v BiH in na Hrvaškem v obdobju med letoma 1991 in 1995.

Senat je razveljavil vsa procesna dejanja sodišča po 10. novembru, odkar je začel gladovno stavkati, in privolil tudi v ponovitev začetka sojenja
Senat je razveljavil vsa procesna dejanja sodišča po 10. novembru, odkar je začel gladovno stavkati, in privolil tudi v ponovitev začetka sojenja FOTO: POP TV
Če je soditi po napovedih iz štaba Šešljeve stranke, je zaplete pričakovati tudi v prihodnje. Šešelj je namreč napovedal tožbo proti glavni tožilki haaškega sodišča Carli Del Ponte, ki jo obdolžuje, da je njeno tožilstvo prišlo do "lažnih prič in izjav s podkupovanjem, izsiljevanjem in grožnjami".

Kot je navedeno v obtožnici, je bil namen omenjenih zločinskih dejavnosti trajna razselitev nesrbskih prebivalcev z večjih območij na Hrvaškem in v BiH, ki bi bila nato priključena novi srbski državi, kot tudi z ozemlja Vojvodine. Obtožnica Šešlja bremeni zločinov proti človečnosti - vključno s pregonom, umori, protizakonitim zapiranjem ljudi, mučenji in deportacijami - kot tudi kršitve zakonov in pravil vojskovanja.

Vodja Srbske radikalne stranke (SRS) se je prostovoljno predal 24. februarja 2003, le nekaj tednov po vložitvi obtožnice proti njemu. Od takrat je v priporu haaškega sodišča v Scheveningnu in je eden redkih obtožencev, ki mu niso dovolili, da bi bil do začetka sojenja na prostosti.

Šešelj je vseskozi vztrajal pri zahtevi, da mu sodišče dovoli, da se brani sam, to vprašanje pa je tudi bilo povod za številne zaplete, ki so sledili po določitvi datuma za začetek sojenja. Prva statusna konferenca je bila napovedana za 22. november lani, vendar se je Šešelj ni udeležil, ker je nekaj dni prej začel gladovno stavko. Sodni senat mu je oktobra dovolil, da se bo lahko branil sam, vendar je imenoval tudi zagovornika za primer, če bo obtoženec poskušal obstruirati sodni postopek.

Sojenje Šešlju so kljub temu začeli 27. novembra, ko je sodni senat odločil, da mu odvzame pravico, da se obrani sam, poleg tega pa mu je trajno določil zagovornika. Postopek so prekinili že naslednji dan in napovedali njegovo nadaljevanje za 6. december, toda nato so sledili zapleti zaradi gladovne stavke. Šešlja so odpeljali v bolnišnico, kjer je šele 6. decembra končal 28 dni trajajočo gladovno stavko, to pa je storil šele, ko je pritožbeni senat ugodil večini njegovih zahtev, tudi tisti, da se sme braniti sam. Senat je razveljavil vsa procesna dejanja sodišča po 10. novembru, odkar je začel gladovno stavkati, in privolil tudi v ponovitev začetka sojenja.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.