Pompeji v vse slabšem stanju

Arheološko najdišče v Pompejih je zopet utrpelo škodo, ki pa jo že sanirajo. Z Jupitrovega templja je z vzhodne stranice osrednjega dela templja, kjer ni bilo fresk, odpadel slab meter dolg kos štukature.

Na arheološkem najdišču je sicer že lansko jesen prišlo do več poškodb kulturne dediščine, ki jih je povzročilo močno deževje. Tako se je decembra na območju antične vile Loreiusa Tiburtinusa zrušil steber, ki je sicer podpiral eno od pergol. Slikovita vila iz 2. stoletja p. n. št se ponaša z obsežnim vrtom s pergolami in ribniki. Oktobra pa se je zrušil del Diomedove hiše ter del antičnega obzidja tega nekdaj cvetočega rimskega mesta. Že novembra 2010 pa je porušitev znane "schole armaturarum", stavbe, v kateri so se v antiki urili gladiatorji, sprožila alarm ter opozorila na to, da so ostanki antičnega mesta, ki ga je pod seboj pokopal izbruh Vezuva, v vedno slabšem stanju.

Lani konec novembra sta se organizacija Unesco in italijanska vlada dogovorili, da bosta združili moči pri restavriranju antičnih Pompejev. Unesco naj bi zagotovil tehnično podporo, s čimer bi ta svetovna organizacija prvič neposredno poskrbela za kulturno dediščino. Pompeje je leta 79 uničil izbruh Vezuva. Mesto je danes deloma izkopano in je ena največjih turističnih znamenitosti Italije. Letno pritegne 2,5 milijona obiskovalcev. Vendar pa imajo v Pompejih, ki so vpisani tudi na Unescov seznam kulturne dediščine, v zadnjih letih vrsto težav.