Holland od bogatih hotel visok davek, zdaj mu bodo prej pobegnili

Po izjavah belgijskih oblasti Arnaultova prošnja ne bo obravnavana prednostno. "Pregledali jo bomo kot vse druge. Trenutno jih imamo 47.000," je povedal belgijski uradnik Georges Dallemagne.

Po belgijski zakonodaji mora prosilec za državljanstvo v Belgiji živeti vsaj tri leta in mora dokazati vezi, ki ga vežejo na državo. Arnault, čigar premoženje ocenjujejo na okoli 41 milijard dolarjev, sicer večinoma živi v Parizu, a ima dom tudi v Bruslju.

Napovedana obdavčitev navdušila množice. Je bila napaka?

Novica o Arnaultovi selitvi sicer prihaja ravno v času, ko je v Franciji po poletnem zatišju spet oživela razprava o napovedanem 75-odstotnem davku za bogataše. Francoski mediji so poročali, da naj bi vladni krogi razmišljali, kako omiliti strogo izvajanje takšnega davka, ki je bil eden glavnih poudarkov predsedniške kampanje Francoisa Hollanda.

Razmišljali naj bi, da bi mejo za obdavčitev iz milijona evrov za pare premaknili na dva milijona evrov in izključili nekatero premoženje.

Po drugi strani pa je finančni minister Pierre Moscovici zatrdil, da bo davek dosledno implementiran. Ideje socialistov so sicer bogate Francoze pregnale že v času Francoisa Mitterranda, pred Hollandom zadnjega predsednika iz vrst socialistov. Med tistimi, ki so takrat raje živeli v ZDA, je bil tudi Arnault, a se je kot mnogi drugi vrnil, ko je Francija sprejela bogatašem bolj naklonjeno davčno zakonodajo.

Napovedan dvig davka za bogataše z 41 na 75 odstotkov sicer straši bogataše, na drugi strani pa so ekonomisti izračunali, da bo v državno blagajno prinesel precej skromen znesek. Tega se zaveda tudi Hollande, ki pravi, da pri tem davku ne gre za zaslužek države, hoče pa poslati moralno sporočilo, da visoki ali kot jih imenuje on – nemoralni zaslužki – niso nedotakljivi. Prepričan je, da si bodo direktorji in njim podobni veliki zaslužkarji raje znižali plače, kot da bi plačevali davek, s tem pa bi bile zadovoljne množice ljudi, ki se pritožujejo čez velike zaslužke vodilnih kadrov.

Pravzaprav pa gre po mnenju mnogih le za Hollandovo predstavo za javnost. Od 65 milijonov Francozov bi namreč davek prizadel le okoli 3000 gospodinjstev. A ta podatek Hollandov tabor večinoma raje zamolči. Ideja je namreč izjemno priljubljena med ljudstvom, ki je prepričano, da bi se z osiromašenjem bogatašev končale tudi vse njihove težave.

Hollandova predstava za javnost: davek bi prizadel le 3000 gospodinjstev, odnesel pa delovna mesta

Ekonomisti opozarjajo, da je ideja o visoki obdavčitvi zrasla na zelniku v državi, kjer so ljudje, ki so uspeli, sumljivi. Za razliko od ZDA, kjer so tisti, ki uspejo iz nič, obogatijo in ustvarjajo delovna mesta, deležni pohval.

Takšno okolje pa torej ni prijazno inovativnosti in ne vzpodbuja težnje po uspehu. Ko začnejo klestiti še denar, bogataši začnejo odhajati, davčno prijaznejših držav pa ne manjka. Obdavčitev v Veliki Britaniji je za najbogatejše 45-odstotna, na Švedskem 57-odstotna in v Belgiji 55-odstotna.

Belgijski nepremičninski posrednik Jean Dekerchove meni, da je Hollandova ideja nora, a je z njo vseeno zadovoljen. Specializiran je namreč za prodajo luksuznih nepremičnin in posel menda cveti kot že dolgo ne. "Izguba za Francijo, pridobitev za nas," je prepričan.

Belgijci namreč pričakujejo, da bodo francoski bogataši s seboj prinesli ne le denar, ampak tudi poslovne ideje in nova delovna mesta. "Pri nas bodo zapravljali in kupovali nepremičnine, kar je dobro za našo ekonomijo," še meni Dekerchove.

Med tistimi, ki so že zapustili Francijo, so na primer manekenka Laetitia Casta, ki se je preselila v London, zvezdniški kuhar Alain Ducasse, ki živi v Monaku, pevec in igralec Johnny Hallyday pa je odšel v Švico.

Težave pa Hollandove napovedi povzročajo tudi gospodarstvu. Tako naj bi v mednarodnih podjetjih že čutili zadržke visoko kvalificiranih in posledično dobro plačanih kadrov do selitve v Francijo.

Očitno pa bogataši ne bodo odšli sami, ampak bodo s seboj "odnesli" še posel. Junija je francoski minister za delo Michel Sapin namreč napovedal, da bodo sprejeli takšno zakonodajo, da podjetja ne bodo odpuščala, ker bo to tako drago, da se jim ne bo splačalo.

A podjetniki so že odločeni. Če ne morejo odpuščati, tudi zaposlovali ne bodo. Poleg tega opozarjajo, da bodo francoska podjetja ob tako strogih predpisih in visokih davkih še manj konkurenčna na primer azijskim, ki delujejo v povsem drugačnem okolju. Zato marsikdo razmišlja, da bo proizvodnjo iz Francije preselil v kakšno gospodarstvu prijaznejšo državo.
Glede na pestro dogajanje sedaj večina nestrpno pričakuje, kaj bo zares storil Hollande. Bo popustil ali bo vztrajal pri izvajanju obljub, ki so ga pravzaprav ustoličile na predsedniškem stolčku. Pa čeprav le za las.