V boju proti mednarodnemu terorizmu sodeluje večina imen, ki je krojila svetovno politiko v prvih osmih mesecih leta.
Za ravnotežje si je na Bližnjem vzhodu prizadeval izraelski premier Ehud Barak. Za razliko od svojega naslednika Šarona, se je s palestinskim voditeljem Arafatom vsaj pogovarjal. Vseeno pa se je Barak moral februarja posloviti, saj so izraelski volivci menili, da je negotov in neodločen. Ariel Šaron, nekdanji vojak in brezkompromisni politik, je po umoru izraelskega ministra za turizem in krvavih napadih palestinskih samomorilcev, udaril nazaj in nemirni Bližnji vzhod se nahaja na robu vojne.
Rešitev izraelsko-palestinskega spora je ostala neuresničena želja nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona. Najuspešnješi demokratski predsednik se je januarja, po osmih letih burnega predsednikovanja, poslovil.
Fidel Castro, neomajni El Comandante, ki na oblasti vztraja že 42 let, je tudi dokazal, da se časi spreminjajo. Njegovi govori niso več dolgi sedem ur in septembra je svoji največji sovražnici Ameriki izrazil sožalje.
Bolj redkobesedna je Carla del Ponte, ki z izjavami in dejanji ustreza opisu majhne, odločne, hladne in krute pravnice. Po Miloševiču bosta naslednja potnika v Haag Ratko Mladič in Radovan Karadžič, ki pa sta zaenkrat še oba na prostosti. Edina ženska na seznamu haaških vojnih zločincev, obtožena sodelovanja pri etničnem čiščenju ne-srbskega prebivalstva med vojno v Bosni, pa na sojenje čaka v Beogradu. Za Biljano Plavšič jamči srbska vlada.
Še trije politiki so zaznamovali leto 2001. Tony Blair je na volitvah laburistom in sebi prepričljivo zagotovil drugi mandat. Silvio Berlusconi, medijski mogotec in najbogatejši italijan, se je po petih letih opozicije, ponovno zavihtel na sam vrh. To je uspelo tudi Joschki Fischerju, kljub sodnemu preganjanju zaradi domnevnih povezav z nemškimi teroristi. Fischer jo je odnesel brez posledic in danes aktivno sodeluje v boju mednarodne skupnosti proti terorizmu.
