Kršitelji policijske ure, ki so jo v Franciji uvedli kot ukrep za končanje urbanega nasilja, bi lahko bili obsojeni na do dva meseca zaporne kazni, je na izrednem zasedanju parlamenta izjavil francoski premier Dominique de Villepin. Ob tem je dodal, da bo za vnovično vzpostavitev reda v državi potreben čas. Francoski premier je tudi napovedal vrsto gospodarskih ukrepov v prid zapostavljenim predmestjem, kjer so že 12. noč zapored divjali izgredi.
"Soočamo se z odločnimi posamezniki, strukturiranimi tolpami," je povedal de Villepin. Ocenil je tudi, "da določen del socialnega neravnovesja izhaja iz vztrajnega pritoka ilegalnega priseljevanja, ki ni dovolj nadzorovano". Ob tem je obljubil, da bo Francija vsem svojim državljanom zagotovila javni red. De Villepinove izjave so poslanci sprejeli tako z aplavzom kot posmehom.
V skladu z zakonom o uvedbi izrednih razmer, ki ga je sprejela francoska vlade in ki omogoča uvedbo policijske ure, bodo lahko lokalne oblasti za posameznike odredile hišni pripor in zahtevale predajo orožja. Lahko bodo tudi zaprle javne prostore, kjer se zbirajo izgredniki. "V nekaterih delih mest bi lahko uvedli ukrepe, ki prepoveduje ali omejujejo gibanje ljudi ali vozil," je dejal premier. "Nespoštovanje teh ukrepov bi lahko vodilo v kazenske sankcije, ki bi lahko znašale do dva meseca zaporne kazni," je dodal. "Lahko ste prepričani, da bodo vsi ti ukrepi uvedeni s smislom za odgovornost."
V severnofrancoskem mestu Amiens in njegovem predmestju pa so že kot prvi sprejeli odlok, ki v skladu s sprejetim zakonom o izrednih razmerah uvaja policijsko uro. Ta bo veljala v noči na sredo za vse mladoletne, mlajše od 16 let in brez spremstva, so sporočili iz prefekture departmaja.
Premier je za pomoč zaprosil tudi državljane. "Pomembno je, da pri vzpostavitvi miru sodelujejo vsi. Starši, sosedi, prebivalci, vsi lahko pomagate," je dejal premier. Nekatera predmestja so reševanje situacije že vzela v svoje roke. Neko mesto vzhodno od Pariza je že včeraj razglasilo policijsko uro, drugo pa je organiziralo patrulje, ki pomagajo policistom.
De Villepin je še povedal, da bo 8000 policistom na pomoč priskočilo še 1500 žandarjev. Za zdaj pa premier izključuje vojaško intervencijo. "Nismo še prispeli na to kritično točko," je dejal.
Že 12. dan v plamenih
Mladostniki so tudi to noč nadaljevali z izgredi. Ponoči so zažgali več kot 1173 avtomobilov in ranili 12 policistov, so sporočili iz notranjega ministrstva in dodali, da so priprli 330 izgrednikov.
Na območju okoli francoske prestolnice Pariz so se protesti proti rasizmu in nezaposlenosti opazno umirili, v drugih predmestjih po Franciji pa postaja nasilje vedno večje. V Toulouseu so mladostniki zažgali 21 avtomobilov in avtobus, v bližini Lillea in v Strasbourgu sta gorela dva avtomobila. Štirinajst avtomobilov so protestniki zažgali v predmestju Yvelines, 15 vozil pa so uničili v predmestju Seine-Saint-Denis, kjer prebiva veliko arabskih in afriških priseljencev. V Strasbourgu so izgredniki napadli celo ekipo nemške televizije, v kraju Clichy pri Parizu pa so napadli dva italijanska novinarja. V kraju Vitry-sur-Seine pri Parizu je bila tarča napadov bolnišnica.
Iz brezupa na ulice
Nasilje se je začelo, ko sta dva mladoletnika na begu pred policijo prerezala ograjo transformatorja, pri čemer ju je ubila elektrika. Policija je sicer zanikala preganjanje dveh najstnikov. Priseljenci pa naj bi se za upor odločili tudi iz obupa, ker ne morejo dobiti služb in ker naj jih v Franciji ne bi obravnavali kot enakopravne državljane.
Nasilneži so v povprečju stari 16 let, smrt njihovih vrstnikov pa je zanje simbol brezupnega položaja, v katerem so se znašli ter nezanimanja francoskih institucij za njihove usode. Vandali so se šolali v evropskih šolah, svojega maternega jezika skorajda ne znajo več, na obrobju družbe pa se niso znašli zgolj zato, ker bi bili tujci, temveč zato, ker so ostali socialno deprivilegirani tujci.
V primestnih naseljih, kjer živijo, stopnja brezposelnosti marsikje dosega 25 do 30 odstotkov, njihovi prebivalci pa že zaradi svojega statusa nimajo možnosti zaposlitve. Ne glede na to, kako se bodo končali nemiri, pa so že spremenili Francijo, in to ne le v očeh zunanjih opazovalcev, ampak tudi Francozov samih.
Turški premier: Prepoved nošenja rut napaka
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je spričo nemirov, ki že več kot deset dni pretresajo Francijo, pozval Turke v Evropi, naj ostanejo mirni. "Požiganje in uničevanje ne smeta biti sredstvi boja za pravice," je dejal. Rojake v Evropi je turški premier še pozval k mirnemu sožitju z okolico in delitvi vrednot z družbami, v katerih živijo. Dejal je tudi, naj bodo zmerni in naj ohranijo hladno kri.
Erdogan je ob tem ocenil, da za izgrede v Franciji obstaja več vzrokov, in sicer med drugim družbenopolitični in kulturni dejavniki, napačna politika ter nesporazumi. Prepoved nošenja muslimanskih rut, ki so jo turški mediji omenjali kot glaven povod za izbruh izgredov, pa je po mnenju turškega premiera le "ena od napak", ki jih je pri ravnanju s priseljenci zagrešila Francija.
