Policija v službi javnosti ali korporacije?

Spletna stran ProPublica, pri kateri je zaposlena tudi novinarka Sheri Fink, sicer dobitnica letošnje Pulitzerjeve nagrade, poroča o težavah, ki jih je bil deležen njihov fotograf, zadolžen za pripravo fotoreportaže o rafinerijah britanske naftne družbe BP v Teksasu. Spomnimo naj, da gre za družbo, ki je odgovorna za ekološko katastrofo v Mehiškem zalivu.

Fotograf je svoje delodajalce obvestil, da so ga lokalni policisti v Texas Cityju pridržali, saj je v mestu fotografiral BP objekt. Pri pridržanju pa naj bi po njegovih besedah sodeloval tudi varnostnik družbe BP. Policisti so nato zahtevali vpogled v vse posnetke, ki jih je imel na spominskih karticah. Čeprav je pokazal pismo, ki je dokazovalo, da je na terenu poslovno in opravlja delo za medije, policisti niso pokazali milosti, poroča ProPublica. Še več, policisti so od njega zahtevali, da razkrije zgodbo, ki jo nameravajo novinarji omenjenega medija objaviti.

Rosenfield je po dolgem oklevanju le dovolil policistom, da pregledajo njegove fotografije. Možje v modrem niso v njegovem početju odkrili nikakršne grožnje za nacionalno varnost. Na fotografijah je bila BP rafinerija, posnetki pa so bili nedolžni, pravijo predstavniki ProPublice. Fotografa so naposled izpustili, pred tem pa so možje v modrem predali njegove podatke predstavniku varnostne službe družbe BP. Le zakaj?

Na spletni strani ProPublica se sprašujejo: Zakaj bi potencialni terorist fotografiral z javne površine, če pa si lahko svoj cilj dokaj nazorno ogleda preko Googla?

Michael Marr, tiskovni predstavnik BP v Teksasu, jim je odgovoril, da jim zakon nalaga, da policiji prijavijo vsako sumljivo osebo, ki v bližini njihovih objektov fotografira, snema, si zapisuje v beležko, sprašuje čudna in nenavadna vprašanja, in podobno.

David Schulz, strokovnjak s področja zakona o medijih, pa pravi, da zakon policiji ne dovoljuje, da pregleduje posnetke, ki jih ustvarijo fotografi, snemalci ali novinarji. "Ni protizakonito, če fotografirate z javne površine,“ opozarja in dodaja, da bi lahko v tem primeru označili policiste kot cenzorje, ki odločajo, katere posnetke bodo uničili ter kaj ima javnost pravico izvedeti. Prav tako možje v modrem nimajo pravice zasliševati, kakšno zgodbo novinarji in snemalci pripravljajo.

40.000 ameriških dolarjev kazni in kazenska ovadba

Da to ni osamljen primer, dokazujejo številne zgodbe novinarjev in nevladnih organizacij, ki opozarjajo, da jim obalna straža v Mehiškem zalivu omejuje svobodo gibanja, opozarjajo nekateri drugi ameriški neodvisni mediji. Novinarji, snemalci, fotografi in neodvisni opazovalci so lahko kaznovani s kar 40.000 ameriškimi dolarji, če vstopijo na območje, katero je obalna straža razglasila za varovano. Poleg denarne kazni pa še sledi kazenska ovadba.

Sledili so številni pozivi, naj oblasti in BP razložijo, zakaj so tovrsten sklep sprejeli. Varovana območja so razglasili v treh mestih: Mobile (Alabama), Morgan City (Louisiana) in New Orleans (Louisiana). Obalna straža je sporočila, da so se za takšen korak odločili, saj so jih predstavniki BP obvestili, da obstaja nevarnost, da bi lahko bile njihove naprave za čiščenje naftnega madeža tarča vandalov.

Obalna straža na podlagi teh odločitev lahko zavrne prošnjo novinarske ekipe, ki bi želela poročati s kraja čiščenja. Njihova odločitev pa je odvisna od vsakega primera posebej. Številni kritiki pravijo, da gre za zelo sumljivo odločitev oblasti. Prav tako opozarjajo, da s temi ukrepi omejujejo pravico javnosti do obveščenosti. Kritiki opozarjajo, da se oblasti preveč uklanjajo zahtevam britanskega naftnega giganta BP, ki "slovi tudi po tem, da zavaja javnost z napačnimi informacijami“.

Sicer pa se nafta prosto izteka v morje. Zato da bi na počeno cev na dnu Mehiškega zaliva namestili nov, bolj učinkovit pokrov, so morali starega odstraniti. S tem se je nafta začela neovirano iztekati v morje. V dveh dneh naj bi je izteklo 20.000 kubičnih metrov.