Med žrtvami tudi 11-letna deklica

Nasilje v Siriji se stopnjuje. Po poročanju prič v Dari, so sirske varnostne sile streljale na nekaj sto protestnikov, ki so se zbrali okoli mošeje Al Omari. Ubitih je bilo najmanj devet ljudi. Med njimi tudi ženske in 11-letna punčka.

Že ponoči pa je vojska napadla mošejo v Dari, južno od prestolnice Damask, v katero so se zatekli nasprotniki režima. Umrlo je najmanj šest oseb. Mošeja v Dari je od minulega petka v središču protestov proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, saj so se tja zatekli protestniki, ki so okoli mošeje postavili tudi šotore. Več sto ljudi naj bi se v torek zvečer zbralo in okoli mošeje oblikovalo živi zid, da bi preprečili napad varnostnih sil.

Kot je sporočil neimenovani zagovornik človekovih pravic, so varnostne sile na protestnike streljale s pravim strelivom, proti njim pa so uporabile tudi solzivec, pred tem pa izklopile elektriko. Med ubitimi je tudi Ali Gasab al Mahamid, ugledni zdravnik, ki se je v mošejo odpravil pomagat žrtvam napada, ki se je zgodil malo po polnoči.

Uradno sporočilo sirskih oblasti pravi, da je Mahamida, ki je bil ubit v reševalnem vozilu, ''napadla oborožena tolpa, ki je kriva njegove mučeniške smrti''.

''Varnostne sile so se v bližini mošeje Al Omari spopadle z oboroženo tolpo in ubile nekaj njenih članov, nekaj pa so jih aretirale. V spopadu je umrl pripadnik varnostnih sil,'' pravi uradno sporočilo.

Sirska državna televizija je še objavila posnetke, na katerih naj bi bilo v notranjosti mošeje videti veliko orožja, od pištol in pušk do granat.

Protestniki zahtevajo demokratične reforme

V napadih varnostnih sil na protestnike v Dari je bilo od petka skupno ubitih 12 ljudi, med njimi tudi 11-letni deček, ranjenih naj bi bilo okoli 300. Sprva so iz Sirije prišli podatki, da je v nocojšnjem napadu umrlo šest ljudi, nato so v sirski organizaciji za človekove pravice podvojili število ubitih, le malo zatem pa je tiskovna agencija Reuters njihove navedbe preklicala kot ''napačne''.

Po navedbah prič je vojska okrepila navzočnost v Dari, mesto pa zaprla, tako da je iz njega mogoče oditi, vanj pa ni mogoče priti. Oblasti so zaradi nasilja nad protestniki v torek odstavile guvernerja province Dara in obljubile preiskavo, kljub temu pa se protesti širijo, na Facebooku pa so tudi pozvali k novim.

Protestniki v državi, kjer so razlike velike, kar 14 odstotkov od 22 milijonov prebivalcev živi pod pragom revščine, zahtevajo demokratične reforme, spoštovanje človekovih pravic in svobodo govora, nekateri pa tudi odhod predsednika Bašarja al Asada. Čeprav majhni, gre za prve proteste v državi od leta 2000, ko je predsednik postal al Asad, ki je prevzel oblast od svojega očeta Hafeza al Asada, ki je državo vodil 30 let.

Val aretacij

Sirski predsednik je na proteste odgovoril z valom aretacij aktivistov, študentov in novinarjev po državi, kar je Evropska unija označila za nesprejemljivo. Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je v torkovi izjavi poudarila, da EU "ostro obsoja nasilno zatiranje, tudi z uporabo pravega streliva, mirnih protestov po državi".

Pri tem je kot "nesprejemljivo" označila, da so bili pri tem ubiti in ranjeni protestniki ter da je prišlo do samovoljnih aretacij. Zato je pozvala sirske oblasti h kaznovanju odgovornih. K neodvisni preiskavi je Damask pozvala tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay.

Sirija, država z večinskim sunitskim prebivalstvom, ki jo vodijo manjšinski alaviti, sekta šiitskega islama, ima bogato zgodovino zatiranja oporečnikov. Al Asadov oče in predhodnik Hafez je leta 1982 v mestu Hama zatrl upor skrajnežev, pri čemer je bilo ubitih več tisoč ljudi.

Bo najnovejši Salehov manever zadostil zahtevam protestnikov?

Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh pa je opoziciji predlagal predsedniške volitve pred koncem leta 2011.

V poskusu zadovoljitve zahtev protestnikov, ki zahtevajo njegov takojšen odstop, so opozicijske skupine in general Ali Mohsen prejeli naslednji predlog jemenskega predsednika: ''Pred parlamentarnimi volitvami bi izvedli referendum o novi ustavi. Izvoljeni člani parlamenta bi sestavili vlado, takoj zatem pa bi še pred koncem leta 2011 izvedli volitve za predsednika republike.''

Še včeraj je Saleh, ki Jemnu avtokratsko vlada že 32 let, opoziciji ponujal svoj odstop v letu 2012, kar pa je opozicija takoj zavrnila. Redne predsedniške volitve so sicer predvidene šele leta 2013.

Jemenski parlament je sicer danes podprl uvedbo izrednih razmer v Jemnu, ki jih je minuli petek razglasil predsednik. Ukrep je od 165 navzočih poslancev na izrednem zasedanju pričakovano podprlo 164 poslancev.

Poslanci opozicije, neodvisni poslanci ter okoli 40 do 50 poslancev Salehove stranke, ki so odstopili, so zasedanje 301-članskega parlamenta bojkotirali.

Sprejem odločitve v parlamentu je opozicija že obsodila kot nezakonito, saj država zakona o izrednih razmerah nima, obsodili pa so jo tudi protestniki. Izredne razmere naj bi veljale 30 dni, v tem času pa je začasno razveljavljena ustava, dovoljena je cenzura medijev, prepovedana so javna zborovanja, varnostne sile pa imajo proste roke pri aretaciji ljudi.

Opozicija pa je danes, še pred odločitvijo parlamenta, že pozvala ljudi, naj se v petek v prestolnici udeležijo množičnih demonstracij, v okviru katerih naj bi odšli tudi pred predsedniško palač.