Policija na obsežnem lovu: 23-letnik po napadu z nožem hudo poškodovan

Francoske oblasti intenzivno iščejo moškega, ki je včeraj okoli 18. ure v pariški poslovni četrti La Defense pred trgovino z nožem zabodel 23-letnega vojaka francoske vojske Cedrica Cordierja. Vojakovo življenje na srečo ni ogroženo, čeprav naj bi izgubil veliko krvi.

Francoski obrambni minister Jean Yves Le Drian je že dejal, da je bil Cordier, ki je v četrti patruljiral s še dvema kolegoma, napaden zaradi svojega poklica.

Eden od londonskih napadalcev aretiran že leta 2010

Napad seveda izrazito spominja na tistega, v katerem je pred dnevi v Londonu umrl 25-letni pripadnik britanske vojske, ki je bil sredi ulice napaden in skoraj razkosan z mačeto. Njegova napadalca, ki sta se z dejanjem hvalila mimoidočim in vpila islamska gesla, sta po soočenju s policijo še vedno v bolnišnici. Poleg tega je britanska policija kmalu v povezavi z dogodkom aretirala še štiri ljudi. Danes je še uradno potrdila informacije, da je bil eden od osumljencev, 28-letni Michael Adebolajo, leta 2010 aretiran v Keniji. Prijeli so ga zaradi tega, ker naj bi se uril v sklopu somalijske militantne skrajno islamske skupine Al Shabab in izgnali iz države. Njegov prijatelj pa je v petek povedal, da je Adebolaja pred meseci v svoje vrste snubila celo obveščevalna služba MI5.

Ali sta napada povezana?

Da podobnost obstaja, meni tudi francoski notranji minister Manuel Valls. "Način napada, uporabljeno orožje ... Vendar trenutno še ni znanega dovolj, zato ne prehitevajmo," je dejal Valls.

Še bolj previden je bil francoski predsednik Francois Hollande. "Ne poznamo identitete napadalca ne motiva. Trenutno ne vidim povezave," je dejal. Kljub temu primer preiskuje tudi francoska protiteroristična enota.

Manj strpna je javnost, ki so ji francoski mediji medtem postregli z novico, da policija išče bradatega moškega, starega okoli 30 let iz ene od severnoafriških držav, ki naj bi na kraj napada prišel v tradicionalni halji, nato pa so ga varnostne kamere ujele, kako je slekel haljo in pobegnil v za Evropo običajnih oblačilih.

V Franciji sicer velja povečana stopnja varnosti zaradi grožnje, ki jo državi povzroča severnoafriško krilo Al Kaide po francoskem vojaškem posredovanju v Maliju. Zato je na strateških točkah v Franciji prisotnih več vojakov in policistov, prav zato pa je bil na obhodu tudi francoski vojak.

Francoska vojska je v Maliju posredovala na začetku leta, ko so skrajne islamistične skupine po državnem udaru zavzele sever države. Na območju so uvedle skrajni islam, v svoje teroristične celice so začele novačiti otroke, starejše od 12 let, za neposlušne pa so na podlagi šeriatskega prava uvedli kazni, kot so sekanje rok, kamenjanje in javne usmrtitve. Med tistimi, ki so jo odnesli najslabše, so predvsem ženske.

Po posredovanju so skrajne skupine prisegle maščevanje, francoski predsednik pa je posredovanje opravičil z izjavo, da ne morejo dovoliti, da severni Mali postane valilnica vojakov skrajnih islamistov za napade v Zahodnem svetu.

Skeptiki so sicer hitro podvomili v nesebičnost francoskega početja in so kot motiv za pomoč malijskim oblastem navedli dejstvo, da gre za območje, kjer je uran, ključni francoski energetski vir, iz katerega proizvedejo kar 75 odstotkov porabljene elektrike in so torej od njega močno odvisni. Prav na severu Malija in vzhodnega Nigra, ki sta tudi za nomadska ljudstva in islamiste izjemno priljubljena, pa naj bi bilo tretje največje nahajališče urana na svetu, zajetne pa naj bi bile tudi zaloge nafte.