Po podatkih Svetovnega programa za prehrano (WFP) je še skoraj milijon ljudi na Šrilanki in 900 tisoč v indonezijski provinci Aceh na Sumatri vsaj deloma odvisno od pomoči v hrani te agencije ZN, ki je na prizadetih območjih preprečiti lakoto in podhranjenost. S tem, ko je večino hrane kupila v prizadetih državah, pa je posredno prispevala k okrevanju njihovega kmetijstva in gospodarstva. V šestih mesecih je WFP za približno dva milijona ljudi sicer zagotovila 123 ton ton hrane.
Po podatkih urada koordinatorja ZN za človekoljubno pomoč so vlade in posamezniki po svetu za prizadeta območja v pol leta namenili več kot dve milijardi ameriških dolarjev, od katerih so polovico prispevali posamezniki. Sredstva pa bodo seveda potrebovali tudi v prihodnje. Predvsem za gradnjo šol, domov in cest. Za uresničitev načrta ZN za dolgoročno obnovo, ki lahko traja od pet do deset let, bodo potrebovali še dodatnih pet milijard dolarjev.
Prizadetim državam so sicer obljubljali kakih sedem milijard dolarjev pomoči, od katerih je bilo le malo razdeljenega, saj donatorji zaradi pomanjkanja jasnih načrtov in transparentnosti le neradi sproščajo sredstva. Kljub obljubljenim visokim sredstvom se tako na prizadetih območjih pritožujejo zaradi počasne pomoči in obnove.
Na Šrilanki dogovor za delitev pomoči
Šest mesecev po uničujočem cunamiju je šrilanška vlada z uporniškimi tamilskimi tigri podpisala dogovor o delitvi več milijard dolarjev finančne pomoči. Podporo so prizadetemu otoku namenili mednarodni donatorji. Indonezijski predstavniki naj bi ob tej priložnosti tudi napovedali 172 projektov obnove v vrednosti 585 milijonov dolarjev.
Vlada na Šri Lanki je dokument o delitvi pomoči s tamilskimi tigri podpisala kljub številnim protestom, s katerimi so nasprotniki opozarjali, da utegne dogovor ogroziti državno suverenost. Vlada pa sklenitev dogovora utemeljuje z dejstvom, da bo podpis dogovora vodil k umiritvi odnosov z uporniškimi tigri.
"To je prvi korak k ponovnemu začetku mirovnih pogajanj," je dejal šrilanški minister za trgovino Jeyaraj Fernandopulle. Ob tem je dodal, da "ustvarja dogovor pravo okolje". V petek se je sicer pred parlamentom v Kolombu zbralo več sto demonstrantov, ki so zahtevali, naj vlada dogovor umakne. Množico protestnikov je s solzivcem razgnala policija, dva protestnika pa sta bila pri tem ranjena.
Prepočasna obnova
Šrilanška vlada trdi, da je podpisala z agencijami donatorjev dogovor o gradnji 27 tisoč hiš, potrebe pa ocenila na skupno 90 tisoč. Ker pa se gradi bolj malo, pa nekateri, ki so preživeli katastrofo, vlado obtožujejo nedejavnosti. Tako se je pred tedni več sto ljudi zbralo na protestih, na katerih so zahtevali izplačilo obljubljenih odškodnin za porušene domove.
Na jugu Indije so v prizadetem območju Nagapattinam začeli obnovo in gradnjo hiš, ki naj bi jo po pričakovanjih oblasti končali v letu dni. Po ocenah oblasti potrebujejo 17 tisoč novih hiš, medtem ko jih 4000 potrebuje obnovo.
Na priljubljenem turističnem otoku Phuket na Tajskem so znova odprli hotele in trgovine, vendar pa okoli jezera Khao Lak v sosednji provinci Phang Nga obnova poteka mnogo počasneje. Na prizadetih območjih so sicer že zgradili 1400 hiš, 1700 pa jih še gradijo.
Vsekakor najbolj potrebna obnove je indonezijska provinca Aceh, ki je bila najbližje žarišču potresa 26. decembra lani, ki je zahteval 131 tisoč življenj. Brez domov pa je ostalo več kot pol milijona ljudi. Polovica jih še vedno živi v šotorih, okoli 150 tisoč prebivalcev se je preselilo v barake, ki jih je zgradila vlada, ostali pa so se namestili v že tako tesne domove sorodnikov in prijateljev.
Tako vladni predstavniki obljubljajo, da bodo nekatere hiše zgrajene že v nekaj tednih in mesecih. Nekaj projektov naj bi končali v teh dneh ali mesecih. Tako naj bi ta teden UNICEF odprl prvih 200 začasnih hiš, do konca meseca pa naj bi Mednarodna organizacija za migracije, ki naj bi zgradila skupno 11 tisoč hiš, uporabnikom že izročila prve ključe.
