Srebrenica je bila med vojno v BiH t.i. varovano območje ZN, kamor se je zateklo skoraj 30 tisoč Bošnjakov. Vojska bosanskih Srbov, pod vodstvom generala Radislava Krstića in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Pri tem so kot talce zajeli tudi nekaj nizozemskih vojakov.
Nato zatajil
Nizozemski poveljnik mirovnih sil je takrat zaprosil celo za letalski napad sil zveze Nato na položaje bosanskih Srbov, a je takratni poveljnik mirovnih sil ZN v BiH, francoski general Bernard Janvier, prošnjo zavrnil, ker naj ne bi bila napisana na pravem obrazcu. Letala zveze Nato tako niso napadla, bosanski Srbi pa so nizozemskim vojakom postavili ultimat, naj položijo orožje, če želijo živeti. Nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN so se 11. julija predali, 16. julija pa Srebrenico brez orožja in opreme zapustili.
Bosanski Srbi so nato iz Srebrenice na muslimanska območja z avtobusi prepeljali več tisoč žensk, otrok in starcev, mnogo pa so jih pri tem tudi aretirali. Približno 15 tisoč Bošnjakov je skušalo zbežati iz obkoljenega mesta, Srbi pa so začeli z načrtnim pobijanjem za boj sposobnih moških, ki so se zatekli v Srebrenico. Večino moških in otrok, ki so jih Srbi zajeli v tem mestu, so pobili, njihova trupla pa zakopali v bližnjih gozdovih. Nova grobišča žrtev iz Srebrenice v BiH odkrivajo tako rekoč nenehno. Po mnenju mednarodnih preiskovalcev je v Srebrenici življenje izgubilo najmanj 6000 ljudi, po drugih podatkih je bilo teh med 7000 in 8000. Še vedno ni znana njihova usoda.
Za zločine obtožili Karadžića in Mladića
Po mnenju tožilcev haaškega sodišča je po Mladićevih ukazih deloval bosanski Srb, general Radislav Krstić, ki ga je haaško sodišče avgusta 2000 spoznalo za krivega genocida in preganjanja več tisoč Bošnjakov v Srebrenici in ga obsodilo na 46 let zapora. To je bila prva obsodba za genocid v Evropi po sojenju nacističnim zločincem po drugi svetovni vojni. Krstić je med sojenjem sicer priznal, da je vedel za pokole v Srebrenici, vendar jih, kot je zatrjeval, ni mogel preprečiti. Zaradi zločinov v Srebrenici je med drugim za genocid obtožen tudi nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević.
Haag: Naletiliću 20, Martinoviću 18 let zapora
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes bosanska Hrvata Mladena Naletilića Tuto in Vinka Martinovića Štelo obsodilo na 20 oziroma 18 let zaporne kazni zaradi zločinov, storjenih na območju Mostarja in Jablanice v BiH leta 1993. Sodišče je oba spoznalo za kriva po osebni in poveljniški odgovornosti za zločine proti človeštvu, kršitve vojnega prava in običajev ter kršitve ženevskih konvencij, storjene pred desetimi leti nad vojaki in civilisti na območju Mostarja. Naletilić je tedaj poveljeval posebni elitni bojni enoti, Martinović pa v njenem okviru protiteroristični enoti.