Pokopali jih bodo 15 let po smrti

V nedeljo bo minilo 15 let od genocida v Srebrenici, najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni. Ob žalostni obletnici bo v spominskem parku v Potočarih slovesnost, na kateri bodo pokopali ostanke 775 od več kot 8000 žrtev pokola. Udeležilo naj bi se je več kot 10.000 ljudi; med mnogimi državniki tudi slovenski predsednik Danilo Türk.

Na letošnji slovesnosti bodo pokopali posmrtne ostanke največ žrtev pokola v Srebrenici doslej, med njimi tudi najmlajših žrtev Rijada Gabeljića in Mehmeda Varnice, ki sta bila v času genocida stara 14 let. Potekal bo tudi katoliški pogreb za Rudolfom Hrenom, prebivalcem Srebrenice, ki je prav tako izginil poleti 1995.

V spominskem centru Potočari so od odprtja leta 2003 pokopali 3749 identificiranih trupel žrtev iz Srebrenice. Doslej so skupno identificirali ostanke okoli 6500 žrtev, ostale še iščejo v množičnih grobiščih, ki jih vedno znova odkrivajo na vzhodu BiH. Konec junija so pod smetiščem v kraju Zalazje blizu Srebrenice tako odkrili verjetno največje množično grobišče z ostanki žrtev tega genocida doslej.

V Potočarih ob obletnici pričakujejo okoli 10.000 ljudi. Med njimi bodo tudi številni svojci žrtev, med katerimi mnogi 15 let po tragediji še vedno ne vedo, kje so pokopani njihovi najbližji.

Slovesnosti se bodo udeležili tudi številni visoki predstavniki iz tujine. Iz Slovenije se bodo komemoracije med drugim udeležili predsednik republike Danilo Türk, ki bo predvidoma imel krajši nagovor, ter evropska poslanca Tanja Fajon in Jelko Kacin.

Udeležbo na slovesnosti sta napovedala še srbski predsednik Boris Tadić in zunanji minister Srbije Vuk Jeremić, iz Hrvaške pa bosta prišla predsednik Ivo Josipović in premierka Jadranka Kosor. Slovesnosti se bodo udeležili tudi makedonski in črnogorski predsednik Gjorge Ivanov in Filip Vujanović ter predstavniki Turčije, ZDA, Francije, Nizozemske in Sveta Evrope.

Pohod smrti – pot miru

Organizatorjem slovesnosti je letos povzročala preglavice finančna kriza. Slovesnost v Potočarih bo kljub temu potekala, so pa odpovedali nekatere spremljevalne prireditve. Že v četrtek se je v spomin na žrtve pokola okoli 500 ljudi odpravilo na 110 kilometrov dolg "Pohod smrti - pot miru" iz kraja Nezuk v Potočare, kamor naj bi prispeli ob nedeljski slovesnosti.

Tragedija v Srebrenici se je zgodila, ko so bosanski Srbi pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića zavzeli to muslimansko enklavo na vzhodu BiH, ki je bila formalno pod zaščito Združenih narodov, in 11. julija 1995 ubili okoli 8000 Bošnjakov. Krstića je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi sodelovanja v genocidu leta 2004 obsodilo na 35 let zapora, Mladić pa je 15 let po pokolu še vedno na begu.

Haaško tožilstvo je zaradi zločinov v Srebrenici doslej obtožilo skupno 21 posameznikov, a pravnomočno obsodilo le tri – poleg Krstića še nekdanja vojaška častnika, bosanska Srba Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo. Slednjima je sodišče pred mesecem dni izreklo dosmrtni zaporni kazni zaradi sodelovanja pri pokolu.
Sojenja nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću, nekdanjemu vodji vojaške tajne službe bosanskih Srbov Zdravku Tolimirju ter nekdanjemu vodji srbske obveščevalne službe Jovici Stanišiću in njegovemu pomočniku Franku Simatoviću pa v Haagu še potekajo.

Karadžića, ki je bil z Mladićem glavni snovalec tega najhujšega pokola med vojno v BiH, v kateri je bilo med letoma 1992 in 1995 ubitih 200.000 ljudi, so pred dvema letoma prijeli v Beogradu. Marca je pred haaškim sodiščem dejal, da so številke o žrtvah genocida močno pretirane in da je v pokolu umrlo "2000, največ 3000 Bošnjakov".

Genocid v Srebrenici je pustil velik madež na ugledu Združenih narodov, ki so se takrat izneverili upanju desettisočev Bošnjakov. Ti so se zatekli v Srebrenico kot t.i. varovano območje pod zaščito ZN, ki ga maloštevilne in slabo oborožene nizozemske modre čelade niso mogle zaščititi, hkrati pa so ljudem ustvarili iluzijo varnosti.

Nemška nevladna organizacija Center za politično lepoto iz Münchna je v pismu generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu napovedala tožbo proti ZN, ker organizacija ni naredila ničesar, da bi preprečili genocid. "ZN so edini instrument, ki ga imamo za preprečevanje genocidov," so poudarili v pismu.

Omenjena organizacija je ob 15. obletnici tragedije v Srebrenici tudi organizirala zbiranje 16.744 čevljev v spomin na 8372 žrtev pokola. Iz njih naj bi zgradili "sramotilni steber" v obliki kratice UN.

Tožbe je napovedalo tudi več društev iz Srebrenice, med njimi Ženske Srebrenice, ki tožijo nekdanjo haaško tožilko Karlo del Ponte zaradi uničevanja dokaznega gradiva za genocid v Srebrenici.

Srebrenica je danes del Republike srbske, večina nekdanjih prebivalcev pa se nikoli ni vrnila na domove. Srbi predstavljajo okoli 60 odstotkov prebivalstva.