Povzročitelji genocida morajo biti kaznovani

Okoli 10 tisoč ljudi se je zbralo v Potočarih na vzhodu BiH, kjer so z žalno slovesnostjo obeležili 15. obletnico genocida v Srebrenici, na kateri so tudi pokopali ostanke 775 od več kot 8000 žrtev pokola.

Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki je udeležence tudi nagovoril. Kot je povedal, se vsi zbrani zavedajo, da je nasilje nad ljudmi brez zaščite in brez moči za samoobrambo hudo zlo in velik zločin. Poudaril je, da je treba razumeti, ''kako pomembno je gojiti spoštljiv spomin na žrtve, kako močna je zaveza, da se pretekle tragedije ne smejo nikoli ponoviti in kako nujno je prav zato graditi takšno Evropo in takšen svet, v katerem bodo človekove pravice spoštovane, v katerem bosta mir in varnost zagotovljena, in v katerem matere in žene ne bodo nikoli imele razlogov niti za objokovanje niti za strah''.

''Srebreniška tragedija ne sme potoniti v pozabo. Povzročitelji genocida morajo biti izročeni roki pravice. Mednarodna skupnost ima sveto dolžnost preprečiti vse grožnje genocida in zagotoviti, da bo odgovornost zaščititi splošno spoštovana. Mednarodni mir je najboljša zaščita pred genocidom. Podvojimo naša prizadevanja, da bi skupaj zagotovili globalni mir in varnost, ki naj bosta nepovratna. To ni utopija. To je poziv našega časa in naša skupna dolžnost do srebreniških žrtev. To je tako realno dosegljivo kot moralno nujno.''

Največji pokop

Na letošnji slovesnosti so pokopali posmrtne ostanke največ žrtev pokola doslej. Potekal je tudi katoliški pogreb za Rudolfom Hrenom, prebivalcem Srebrenice, ki je prav tako izginil poleti 1995. Krste s posmrtnimi ostanki so v Srebrenico prepeljali v petek. Med udeleženci so bili številni svojci žrtev, med katerimi mnogi 15 let po tragediji še vedno ne vedo, kje so pokopani njihovi najbližji.

Že v četrtek se je v spomin na žrtve pokola okoli 500 ljudi odpravilo na 110 kilometrov dolg "Pohod smrti – pot miru" iz kraja Nezuk v Potočare, kamor naj bi prispeli ob današnji slovesnosti.

Znak sprave

V Srebrenici sta se prvič žrtvam poklonila tudi predsednika Srbije in Hrvaške. Čeprav je v povojni Bosni še vedno čutiti etnično nezaupanje, pa je skupna prisotnost voditeljev na slovesnosti močan znak sprave.

Srbski predsednik Boris Tadić je tako v spominskem kompleksu položil venec, na katerem je pisalo 'Vsem nedolžnim žrtvam Srbije'. Na vhodu v kompleks se je tudi srečal s tremi materami žrtev zločina v Srebrenici, ki so mu dejale, da jim njegov obisk veliko pomeni, poroča portal B92. Tadić je ob tem izrazil obžalovanje za vse zločine, ki so se zgodili. ''Srbija ne bo prenehala iskati krivce za vojne zločine, še posebej Ratka Mladića,“ je poudaril.

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković pa je medtem opozoril, kako pomembno se je spominjati genocida, storjenega v imenu politike, ki je zagovarjala brutalno etnično čiščenje, in v imenu blazne ideje o etnično čisti veliki Srbiji. Sporočilo, ki ga moramo poslati, je, da se takšen zločin nikoli več ne sme ponoviti, je poudaril Jandroković.

Na slovesnosti pa ni bilo predstavnikov ZN. V kolektivnem spominu bosanskih muslimanov pa je še vedno močno zakoreninjen neuspeh mirovnih sil ZN pri zaščiti žrtev v Srebrenici. ''Genocid so gledali v živo,'' je povedala Munira Subašić, ki je izgubila 22 sorodnikov.

Sekretar ZN Kofi Anan je leta 1999 sporočil, da ZN ni uspelo ubraniti Srebrenice zaradi napak, napačne presoje in ''nezmožnosti, da priznajo obseg zla, s katerim so se soočili.'' Povedal je, da so ZN Srbe in muslimane obravnavali enakovredno, ko bi morali ''moralno presoditi'', da je etnično čiščenje, ki so ga izvajali predvsem Srbi, grozno.

Neodvisna raziskava nizozemskega inšituta za vojno dokumentacijo je oprala nizozemske vojake krivde, ob upoštevanju, da so bili premalo oboroženi in da so imeli navodila, naj streljajo le v samoobrambi. Kakor koli, nizozemska vlada je za neuspeh misije sprejela 'politično odgovornost' in je Bosni donirala na desetine milijonov dolarjev za obnovo Srebrenice.

Vendar za številne bosanske muslimane to ni dovolj. ''ZN bomo tožili na sodišču za človekove pravice,'' je povedala Subašićeva, ki je predsednica združenja žrtev Matere Srebrenice. ''Nikoli ne bomo obupali.''

Sramotilni steber

Žalostno obletnico so obeležili tudi s sramotilnim stebrom v obliki kratice UN iz 16.744 čevljev v spomin na 8372 žrtev pokola in v opomin ZN, ker niso naredili ničesar, da bi preprečili genocid. Vsak par čevljev predstavlja žrtev najhujšega pokola v Evropi po 2. svetovni vojni. Sramotilni steber bodo postavili v gore nad Srebrenico, da bo gledal na grobove žrtev. Steber naj bi bil končan in postavljen na svoje mesto enkrat prihodnje leto.

Kot je znano, so ZN Srebrenico označili za varno območje za civiliste in je bila pod njihovo zaščito, zato se je tja zateklo veliko število Bošnjakov, ki so iskali zatočišče. Vendar so nizozemski vojaki ostali brez potrebnega orožja, da bi zaščitili mesto. Srebrenica je padla v roke Srbom po tem, ko visoki poveljniki ZN na nizozemske zahteve po pomoči niso poslali zračne okrepitve. Mirovniki so Srbom dovolili, da so odpeljali ljudi, potem ko je general Ratko Mladić, njihov vodja zatrdil, da jih ne bodo poškodovali.

Kmalu zatem so se pokoli začeli in 11. julija 1995 so ubili okoli 8000 Bošnjakov. Medtem ko vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću zdaj sodijo na mednarodnem sodišču v Haagu zaradi vojnih zločinov, pa je Mladić še vedno na prostosti.