V šiitskem svetem mestu Kerbali, kjer se je ob vrhuncu verskih obredov zbralo dva milijona vernikov iz različnih delov sveta, je prišlo do petih hkratnih eksplozij. Po navedbah ameriške vojske so tragedijo povzročili trije samomorilski napadalci. Dva naj bi se razstrelila v Bagdadu, eden pa v Kerbali, kjer so njegovi sodelavci uporabili še minomete.
V Kerbali naj bi bilo mrtvih 112 oseb, več kot 200 je ranjenih. V bližini prizorišč eksplozij postavljajo zasilne bolnišnice, kjer oskrbujejo ranjene in jih varujejo pred sončno pripeko, ljudje pa darujejo kri, ki jo primanjkuje.
Iraški policisti v Kerbali so v sodelovanju s poljskimi pripadniki koalicijskih sil zaprli vse izhode iz mesta. Aretirali naj bi že tudi osumljenca, nekega iranskega državljana, ki so ga privedli na zaslišanje. Po besedah predstavnika poljske vojake naj bi bila aretirana celo dva osumljenca.
Do podobnega napada je prišlo tudi v Kadimiji, šiitskem predelu iraške prestolnice. V štirih eksplozijah pred mavzolejem imama Muse al Kazema je bilo ubitih 70 oseb, več kot 300 pa je ranjenih.
Napadi povod za vojno?
Tako zahodni kot iraški voditelji se bojijo, da bi današnji napadi v Bagdadu in Kerbali sprožili državljansko vojno. Svet prehodne iraške vlade je Iračane pozval, naj se ne zatečejo k maščevanju in naj preprečijo versko vojno med šiiti in suniti, drugo islamsko ločino. Iračani pa so jezni tudi na ameriške vojake, ki bi morali po zakonih mednarodnega prava skrbeti za varnost v državi.
Člani sveta prehodne iraške vlade so prepričani, da so za napade odgovorni pripadniki nekdanjega režima, ki jih najverjetneje podpira Al Kaida. Poskušali naj bi zanetiti verske spopade oziroma vojno. Kot pravijo, je to poskus sejanja razdora med suniti in šiiti. Sunite poskušajo prepričati, da so šiiti njihovi sovražniki, in šiite, da so njihovi sovražniki suniti. Vsaka kaplja krvi, ki je razlita v Iraku, ne glede na to, ali je sunitska ali šiitska, pomeni izgubo, so prepričani.
Šiiti, ki predstavljajo okoli 60 odstotkov prebivalcev, so pod Sadamom Huseinom živeli v podrejenem položaju, suniti pa v privilegiranem. Trenja med verskima skupinama so se začela kmalu po padcu režima, med najbolj krvavimi je bil napad na mošejo v Nadžafu avgusta lani, ko je umrlo več kot 70 šiitov. Prav včeraj je prehodna iraška vlada, v kateri sedijo tako predstavniki sunitov kot šiitov, uspela doseči pomemben dogovor o prehodni ustavi. Člani vlade opozarjajo, da ni naključje, da se je napad zgodil le dan potem.
Napad na šiite tudi v Pakistanu
Tudi iz jugozahodnega Pakistana poročajo o bombnem napadu. V eksploziji in kasnejšem streljanju v središču mesta Kveta je bilo ubitih najmanj 38 ljudi, 150 pa je ranjenih. Do incidenta naj bi prišlo, ko so muslimanski suniti napadli svoje verske nasprotnike šiite, ki so s procesijo počastili enega izmed najpomembnejših šiitskih praznikov.
Kveta je bila že julija lani tarča enega napada, ko je bilo v napadu neznancev na tamkajšnjo šiitsko mošejo 4. julija lani ubitih približno 50 ljudi. V šiitski mošeji v kraju Ravalpindi pa se je v soboto razstrelil samomorilski napadalec in pri tem ranil dva vernika.
Verska nestrpnost v Afganistanu
V afganistanski prestolnici Kabul je v ponedeljek prišlo do medsebojnega obračuna med tamkajšnjimi šiiti in vojaki, v katerem je bil en šiit ubit, okoli 16 pa je ranjenih. Vojaki in verniki so se zapletli, potem ko so šiiti po ulicah nosili transparente, s katerimi častijo Imama Huseina, globoko cenjenega voditelja izpred 1300 let. Vojaki so zahtevali, da verniki prenehajo s svojim čaščenjem, ti pa so na to odgovorili s kamenjem. Vojaki jim niso ostali dolžni, tako da so v množico začeli streljati.
