Poklon žrtvam holokavsta

Zadnji dan njegovega zgodovinskega obiska na Poljskem je papež Benedikt XVI. v Krakovu daroval mašo. V mestu ga je kljub deževnemu vremenu pričakalo okoli 900.000 vernikov, ki so ga ob prihodu navdušeno pozdravili. Kot jim je v nagovoru dejal papež, se mu je v drugem letu njegovega pontifikata zdelo potrebno, da obišče Poljsko in Krakov po poti svojega predhodnika, papeža Janeza Pavla II.

Kot je dejal 79-letni papež, je bil najboljši način, da počasti svojega predhodnika, obisk njegove domovine Poljske. "Želel sem dihati zrak njegove domovine. Želel sem videti deželo, kjer se je rodil, kjer je odrasel in začel neutrudno službo Kristusu in Cerkvi," je pristavil Benedikt XVI. Posebej si je želel srečati rojake Janeza Pavla II. in deliti z njimi vero, ki mu je dala življenje in moč. Sicer pa je Poljsko nemški papež pozval, naj bo svetilnik vere v Evropi, ki je v večini primerov postala posvetna.

Papež vztrajal, da obišče taborišče

Popoldan je papež obiskal zloglasno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in se sprehodil mimo vhodnih vrat v mesto groze, nad katerimi je znameniti napis 'Delo osvobaja!' Ob tem je tiho molil. V taborišču je v času nacistične diktature umrlo 1,5 milijona ljudi, večinoma judov, papež pa se je v številnem spremstvu sprehodil mimo zidu, kjer so potekale usmrtitve in mimo celic, kjer so nacisti do smrti izstradali nedolžne ujetnike. Pred zidom je prižgal svečo. Zatem se je rokoval z 32 preživelimi te grozote druge svetovne vojne in si ogledal tudi nekatere od celic nekdanjega taborišča.

“Moram v Auschwitz,” je pred ogledom taborišča, ki sicer ni bil v načrtu obiska na Poljskem, dejal sveti oče. Benedikta XVI. so namreč nacistične oblasti kot najstnika prisilile, da se pridruži Hitlerjevi mladini. Kot je med obiskom taborišča dejal, se je za službo duhovnika odločil ravno zaradi vseh grozot, ki jih je povzročil nacistični režim. Papež si je ogledal celico katoliškega duhovnika, ki se je ponudil, da prevzame mesto na smrt obsojenega zapornika. Nato pa se je pred plinskimi celicami z molitvijo - tudi v nemškem jeziku - poklonil žrtvam holokavsta. Po mnenju številnih je to potezo mogoče oceniti kot pomemben trenutek v prizadevanjih Benedikta XVI. za spravo med judi in katoličani. Ta proces je začel že njegov predhodnik Janez Pavel II., ki je Auschwitz obiskal leta 1979.

Benedikt XVI. je med molitvijo pred plinskimi celicami dejal, da je skorajda nemogoče govoriti na mestu, kjer so se odvijale takšne strahote, še posebej kot papež nemškega rodu. »Na tem mestu groze besede odpovedo. Na koncu ostane le strašljiva tišina, ki kliče Bogu: Zakaj, moj gospod, si molčal? Zakaj si dovolil, da se je vse to zgodilo?« je v govoru zbranim dejal sveti oče in dodal: »Naš molk naj bo prošnja za odpuščanje in spravo, prošnja Bogu, naj ne dovoli, da bi se kaj takšnega ponovilo.«

Poškodovali poljskega velikega rabina

Med papeževim obiskom na Poljskem je neznani moški v središču Varšave napadel poljskega velikega rabina Michaela Schudricha in ga pri tem lažje poškodoval. Policija že poizveduje za okoli 25 let starim moškim, pri tem pa ne izključuje možnosti, da je bil napad politično motiviran. Schudrich bi se moral skupaj s papežem Benediktom XVI. udeležiti molitve v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Napad naj bi izvedli desničarski skrajneži, ki naj bi na podoben način že pred nekaj tedni z noži močno poškodovali pesnika, ki je simpatiziral s poljskimi anarhisti.

Mediji za ljudi

Ob 40. svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja, ki ga obhajajo v Rimskokatoliški cerkvi, je papež Benedikt XVI. objavil poslanico: Mediji - povezovalni člen med komunikacijo, skupnostjo in sodelovanjem. V njej medije poziva, naj bodo v službi popolne resnice, ljubezni in ljudi.

V začetku poslanice se papež spominja odloka o sredstvih družbenega obveščanja (Inter mirifica), ki je po njegovih besedah prepoznal moč vpliva medijev na celotno družbo. "Potreba, da bi moč medijev uporabili v korist človeštva, me je v svoji prvi poslanici ob svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja spodbudila h kratki in jedrnati refleksiji o medijih kot mreži, ki pospešuje komunikacijo, skupnost in sodelovanje," nadaljuje papež.

V poslanci je papež pohvalil tehnološki napredek na področju medijev ki je po njegovih besedah "osvojil prostor in čas, saj oddaljenost ne preprečuje več neposredne in hkratne komunikacije med ljudmi". Zaveda se možnosti, ki jih mediji ponujajo, in jih označuje kot "dediščino, ki jo je potrebno varovati in pospeševati".

Papež v svoji poslanici medije poziva k odgovornosti - naj bodo nosilci resnice in zagovorniki miru - kar ima za posledico številne izzive. "Medtem ko na eni strani sredstva družbenega obveščanja pospešujejo izmenjavo informacij, idej in medsebojno razumevanje med ljudmi, se po drugi strani srečujejo tudi z negotovostjo in nejasnostjo. Mediji sicer izkazujejo odprtost za dialog, hkrati pa se znotraj njih samih pojavljajo "enosmerne" tendence, ki zavirajo ustvarjalnega duha, omejujejo kompleksnost misli ter ne upoštevajo različnosti kultur in svojskosti religioznih prepričanj - vse to se lahko zgodi, če so mediji v službi samih sebe, če jih motivira dobiček in če izgubijo občutek odgovornosti za skupno dobro."