'Pohod smrti'

V Zagrebu so predstavili monografijo z naslovom Prikrita grobišča Hrvatov v Republiki Sloveniji, ki govori o žrtvah pobojev po drugi svetovni vojni. Soavtor knjige, docent za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani Mitja Ferenc, je poudaril, da je bil namen knjige spodbuditi vladi Slovenije in Hrvaške, da skleneta sporazum o urejanju vojnih grobišč.

Ferenc je povedal, da so v knjigi natančno opisali 512 prikritih grobišč, v 129 naj bi bili večinoma pripadniki oboroženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH) in civilisti iz Hrvaške in BiH, ki so se pred in po kapitulaciji Nemčije začeli umikati skozi Slovenijo proti zahodu. Sicer pa je bila z njimi množica drugih protipartizanskih enot in civilistov, vključno s slovenskimi, ki so se, kot navaja knjiga, nameravali predati Angležem in Američanom.

Ravno na današnji dan leta 1945 so zavezniške sile jugoslovanski vojski predale množico, ki se je ustavila pred Pliberkom na avstrijskem Koroškem. Ferenc je dejal, da knjiga vsebuje fotografije in opisuje kraje, za katere je strokovno potrjeno, da se tam nahajajo posmrtni ostanki pobitih ujetnikov s "pohoda smrti", kot tudi lokacije, na katerih je potrebno še opraviti postopek sondiranja.

Po vojni pobitih 150.000 Hrvatov

Omenjeni meddržavni sporazum predvideva in določa pogoje, pod katerimi lahko država pogodbenica na ozemlju druge države dodatno uredi, izkoplje in pokoplje posmrtne ostanke žrtev vojne iz vojnih grobišč. Kot piše Ferenc, so skladišča Inštituta za sodno medicino v Ljubljani polna ostankov hrvaških žrtev, državi pa bi se morali dogovoriti vsaj o kraju pokopa oziroma komu in kam naj jih izročijo. O nujnosti podpisa sporazuma, ki ga imata obe državi z Italijo in Nemčijo, je govoril tudi drugi avtor in član hrvaškega viktimološkega društva Želimir Kužatko, ki je kot desetletni deček preživel dogodke, o katerih govori knjiga, ter jih tudi še naprej raziskuje.

Knjiga je napisana v hrvaščini, slovenščini in angleščini, vsebuje veliko tako zgodovinskih kot sodobnih fotografij slovenskih krajev, na katerih so vojna grobišča. Eden od recenzentov monografije je slovenski pravosodni minister Lovro Šturm, avtorica spremne besede pa Spomenka Hribar.