V skladu z več stoletno tradicijo so se najbolj goreči verniki ob prazniku ašura bičali do krvi in s tem izkazovali čast svetemu imamu Huseinu bin Aliju, ki je umrl v 7. stoletju. Nekatere vernike so morali zaradi hudih ran odpeljati v bolnišnico.
Lani je v dveh napadih v času ašure v Bagdadu in Karbali umrlo 181 ljudi, zato so letos v iraški prestolnici še posebej okrepili varnostne ukrepe. Iraška vojska je zaprle vse vhode v šiitsko četrt, po cestah pa je patruljirala policija in skrbno pregledovala vse vernike.
Kljub poostrenim varnostnim ukrepom, pa so se samomorilski napadi in eksplozije kar vrstili.
V eksploziji bombe, ki naj bi jo na avtobusu sprožil samomorilski napadalec, je bilo na zahodu Bagdada ubitih najmanj 17 ljudi, med njimi so poleg številnih otrok tudi dva iraška in en ameriški vojak, 41 oseb pa je bilo ranjenih. Mrtve in ranjene so prepeljali v bolnišnico.
Eksplozija avtomobila bombe je odjeknila potem, ko so napadalci iz nekega poslopja streljali na skupino pogrebcev, ki so nosili krste s trupli več žrtev petkovega napada v bagdadski mošeji al Kadimajn, so navedli očividci.
Drugi samomorilec je v bližini šiitske mošeje z motorjem zapeljal v skupino žalujočih in se razstrelil. V napadu, ki se je zgodil med pogrebom, so bili ubiti najmanj štirje ljudje, 39 oseb pa je bilo ranjenih.
V Bakubi pa je samomorilski napadalec z avtomobilom bomba ubil člana iraške narodne garde ter ranil dve osebi. Eksplozija je odjeknila pred glavno centralo narodne garde.
Na istem območju se je razstrelil še ne samomorilski napadalec, pri čemer je umrl en ameriški vojak.
Tretji avtomobil bombo pa je razneslo pred nadzorno točko iraške vojske v Latifiji južno od Iraške prestolnice, pri čemer sta bila ubita dva iraška vojaka, je povedal vojaški vir.
Maščevanje svojcev?
Šiiti za napade obtožujejo privržence strmoglavljenega iraškega voditelja Sadama Huseina in sunitske islamske skrajneže. Mnogi zahtevajo maščevanje z napadi na sunitske mošeje in vernike. Šiitski verski poglavar ajatola Al Sistani in iraške oblasti pa pozivajo svojce žrtev, naj se odpovedo maščevanju in naj iraški policiji ter vojski prepustijo boj z uporniki.
Nekatere napade so sicer iraške in ameriške sile preprečile. Iraški policisti so v Karbali aretirali dve osebi, ki sta načrtovali samomorilski napad.
Streljali na kurdskega verskega predstavnika
Neznani napadalci so na severu Iraka streljali na vozilo visokega kurdskega verskega predstavnika Mulo Mohamed Rustuma. V napadu na nadzorni točki Lajlan, 30 kilometrov jugovzhodno od mesta Kirkuk, sta bila ubita Rustum in njegov telesni stražar. Rustum je bil vodja Združenja muslimanskih učenjakov v Erbilu. Kot je sporočila policija, je preiskava že v teku.
Protesti za življenje novinarke
V Rimu so medtem na poziv levičarskega dnevnika Il Manifesto potekali mirni protesti v podporo umiku italijanskih vojakov iz Iraka in izpustitvi novinarke omenjenega časnika. Demonstracij se je udeležilo na tisoče Italijanov, med njimi so bili tudi starši novinarke, Romano Prodi in preostali politiki iz vrst italijanske opozicije. Številni udeleženci shoda so predsednika vlade Silvia Berlusconija pozvali, naj odpokliče italijanske vojake iz Iraka in reši življenje novinarke.
Politiki iz vladnih vrst so do protesta kritični, saj menijo, da povezuje zahtevo po izpustitvi novinarke z zahtevo po umiku sil Iraka. Natančne okoliščine ugrabitve Sgrene so zavite v skrivnost, prav tako ni jasno, ali ima italijanska vlada prek posrednikov stike z ugrabitelji. Doslej se je že več domnevnih islamističnih skupin javilo na svetovnem spletu in zahtevalo umik italijanskih sil. Neka skupina je tudi zatrdila, da so Sgreno že umorili, čemur pa vlada v Rimu ne pripisuje verodostojnosti.
Novinarka Giuliana Sgrena, ki je bila 4. februarja ugrabljena v Iraku, je pred dnevi vlado premiera Silvia Berlusconija pozvala, naj umakne vojake iz Iraka. Vlada je to zavrnila, italijanski senat pa je podaljšal misijo v Iraku do konca junija.
Objavili posnetek talcev
Medtem je malo znana skupina Mudžahedini v Iraku objavila videoposnetek, na katerem sta dva indonezijska novinarja, ki sta v Iraku izginila 8. februarja. Skupina je zagrozila, da ju bo ubila, če indonezijska vlada ne bo pojasnila, kaj sta delala v Iraku. Indonezijski predsednik Susilo Bambang Yudhoyono je medtem že pozval k izpustitvi 26-letne novinarke Meutye Viade Hafid in 36-letnega snemalca Budiyanta.
