O skoraj 900 pogrešanih tujcih poroča današnji ameriški časnik Washington Times, ki je podatke dobil od zunanjega ministrstva, to pa je jih je zbralo prek tujih veleposlaništev. Francosko veleposlaništvo naj bi še vedno iskalo 160 svojih državljanov, britansko pa 96. Vendar pa je resnična številka pogrešanih tujih državljanov najverjetneje mnogo višja, saj so na območju New Orleansa živeli številni nezakoniti priseljenci iz Mehike, o katerih pa seveda ni uradnih podatkov.
Bela hiša zavita v črno tišino
Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan danes znova ni želel odgovoriti na novinarsko vprašanje o smrtnih žrtvah orkana Katrina, je pa ocenil, da bo "zelo grda" slika, ko se bodo iz New Orleansa umaknile poplavne vode. "V tem trenutku ne bom niti poskušal ugibati o nobeni številki," je dejal.
Lokalne oblasti zveznih držav Louisiana, Mississippi, Alabama in Florida, ki jih je zajel orkan, zaenkrat uradno navajajo, da je v neurju umrlo 242 ljudi, po neuradnih ocenah pa bi žrtev lahko bilo več tisoč. Kot je poročala ameriška televizija CNN, so samo v Louisiano dostavili 25.000 vreč za trupla.
Mrtvi v domu za ostarele
Šerif Jack Stevens je povedal, da so v domu za ostarele St. Rita v okrožju St. Bernard v New Orleansu našli več kot 30 trupel. Reševalci pa so na varno odpeljali več kot 40 preživelih, ki so v domu čakali na pomoč.
25 tisoč vreč za trupla
Predstavnik ameriškega ministrstva za zdravje Bob Johannessen je sporočil, da so v zvezno državo Louisiana poslali 25 tisoč vreč za trupla. Na vprašanje, ali res mislijo, da je v katastrofi umrlo toliko ljudi, je odgovoril: »Ne vemo, kaj nas čaka, zato se pripravljamo na najhujše.«
V mestu ostajajo razbojniki, plenilci in drugi kriminalci. Ekipa za popravilo telefonskih oddajnikov je morala prekiniti delo zaradi ostrostrelca. Posebne enote policije SWAT ter vojaki z oklepniki so hitro posredovali in ostrostrelca spravili za zapahe oziroma za žico, ker zapori v mestu še niso sposobni sprejemanja "novih gostov". Poleg reševanja živih v mestu iščejo in odstranjujejo trupla s pomočjo slednih psov. Natančno število žrtev še vedno ni znano, vendar se mrtvašnica v kraju St. Gabriel pripravlja na sprejem 5000 trupel.
Policija in vojska začeli prisilno evakuacijo
Dobrih 10 tisoč ljudi še vedno vztraja na svojih domovih, kljub temu, da so pripadniki ameriške vojske, nacionalne garde in policije v sredo zvečer začeli s prisilno evakuacijo. Župan Ray Nagin je žrtve ponovno pozval, da zaradi strupene vode, požarov, uhajanja plina, pomanjkanja pitne vode, elektrike in komunikacij, v mestu več nimajo kaj iskati.
Čeprav mnogi vedo, da imajo oblasti prav, vztrajajo v svojih poškodovanih hišah. »Ljudje so izgubili skoraj vse. Stoječa hiša je vse, kar jim je ostalo, zato je nočejo zapustiti. Nekateri nočejo v zavetišča, ker tam niso dovoljeni hišni ljubljenčki. Obstaja več razlogov, zakaj ne ubogajo reševalcev,« je razložil policist iz Louisiane.
Policija in vojaki še vedno krožijo po mestu in najprej zbirali tiste, ki so se odzvali pozivom, naj odidejo s svojih domov. Poveljnik mestne policije Eddie Compass je izjavil, da bodo najprej poskusili zlepa in rešili tiste, ki ubogajo, potem pa bodo začeli odstranjevati ljudi na silo.
Prve smrtne žrtve onesnažene vode
Na prizadetem območju so zaradi okužbe z bakterijo vibrio vulnificus umrle tri osebe. S Centra za zajezitev in preprečevanje bolezni (CDC) so sporočili, da so preminuli pili umazano vodo.
Bakterija vibrio vulnificus se razvije v vodi in lahko povzroča kolero. Okužbe z omenjeno bakterijo so pogoste med prebivalci ob Mehiškem zalivu. ''Ena oseba je umrla v Teksasu, tri ali štiri pa v Mississippiju,'' je povedal tiskovni predstavnik CDC, Tom Skinner.
Kot je pojasnil Skinner, lahko do okužbe pride že preko praske, posebej ogroženi pa so starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Bolezen je podobna koleri in bo po mnenju Skinnerja vzrok za še več smrti. "Vibrio vulnificus bo povzročila še več smrti na prizadetih območjih, posebno v New Orleansu," je dejal.
Poplavljeni New Orleans je leglo raznih bakterij in bolezni, saj je voda zelo onesnažena. V njej plavajo smeti, trupla in celo nafta. Testi CDC so pokazali, da ima poplavna voda v New Orleansu desetkrat večjo stopnjo bakteriološke onesnaženosti, kot je sprejemljiva, zato strokovnjaki pozivajo ljudi, naj čimprej zapustijo mesto, vode pa naj se niti ne dotikajo. V New Orleansu je po ocenah oblasti do srede ostalo še okrog 10.000 ljudi.
Katrina hujša od 11. septembra
Ameriška zvezna vlada v Washingtonu pa se je v sredo skušala izvleči iz poplave kritik zaradi počasnega in neustreznega odziva z razdeljevanjem po 2000 dolarjev pomoči 340.000 revnim žrtvam orkana.
Bela hiša je v kongres uradno poslala prošnjo za dodatnih 51,8 milijarde dolarjev, ki jih bodo porabili za reševanje in obnovo skupaj z 10,5 milijardami uvodnih sredstev, ki že gredo h koncu. Natančnih ocen, koliko denarja bo potrebno, še ni, vodja demokratske manjšine v senatu Harry Reid pa ocenjuje, da bo vse skupaj stalo 150 milijard dolarjev. Če bo to res, potem bodo posledice orkana Katrina na katerega zvezna vlada, kljub opozorilom ni bila pripravljena, povsem zasenčile posledice terorističnih napadov 11. septembra 2001. Ameriški kongres je New Yorku po terorističnih napadih na Svetovni trgovinski center namenil 21 milijard dolarjev.
Republikanska voditelja, senator Bill Frist in predsednik predstavniškega doma Dennis Hastert, sta predlagala oblikovanje skupne preiskovalne komisije obeh domov zveznega kongresa, ki bi morala sklepno poročilo o pomanjkljivostih odziva zveznih oblasti pripraviti do sredine februarja prihodnje leto. Demokratom to ne zadošča, ker bodo imeli v komisiji republikanci večino in ne dvomijo, da bo večinska stranka skušala prekriti najbolj obremenilne dokaze.
Pretresljiva izpoved žrtev
Na nepravilen odziv ameriške vlade sta opozorila tudi Larry Bradshaw in Lorrie Beth Slonsky. Opisujeta primer pred zaprto trgovino, kjer se je zaradi izpada električne energije že pričela kvariti hrana. »Pred trgovino se je zbrala skupina žejnih in lačnih domačinov in turistov. Čakali smo na državno pomoč, vendar ni prispela, zato so nekateri vdrli v trgovino. Namesto, da bi policija razbila okno in ljudem sistematično in organizirano razdelila orehe, sadje, sokove in vodo, so se raje podili za tatovi,« pišeta Bradshaw in Slonskyjeva.
Izpostavila sta tudi delo pravih herojev – srednji razred New Orleansa. »Domačini so naredili vse, da so pomagali invalidom in ranjenim. Pohvala vsem inženirjem in električarjem, ki so se na vse pretege trudili za delovanje generatorjev in elektriko. Hvala medicinskim sestram, ki so ure in ure skrbele za nezavestne. Ti ljudje so ostali brez svojih domov in sorodnikov. Kljub temu so vztrajali v mestu in skrbeli za infrastrukturo, ki ni bila pod vodo.«
»V hotelih nas je ostalo kakih 500. Večinoma turisti. S sabo smo imeli mobilnike, s katerimi smo poklicali domov. Domači so nam pravili, da so v mesto prispeli avtobusi. Verjetno so bili nevidni, ker nismo opazili niti enega vozila. Odločili smo se, da si pomagamo sami. Zbrali smo 25 tisoč dolarjev in plačali deset avtobusov, ki so nas odpeljali iz mesta. Nanje smo čakali dva dni.«
Preživela pravita, da sta bila edina dva zavetišča v mestu, Superdome in konvencijski center mesta, poškodovana, zato jih policija ni pustila v stavbi. Na vprašanje, kam se naj torej umaknejo, so odgovorili, da je to njihov problem in da zanje nimajo vode. Poleg tega jim je narodna garda prepovedala odhod iz mesta. »Tudi drugi so poskušali priti čez most. Vse do odgnali nazaj v mesto. Na nekatere so celo streljali, jih žalili in pretepali.«
