Predsednik haaškega sodišča Fausto Pocar je predstavil delne rezultate preiskave okoliščin smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Najbolj znan haaški obtoženec umrl naravne smrt. Podrobnosti preiskave naj bi razkrili prihodnji teden.
Toksikološke analize, ki jih je izvedel Nizozemski forenzični inštitut, "za zdaj niso našle kazalcev zastrupitve", je dejal Pocar. Povedal je, da so v njegovi krvi našli sledi zdravil, ki so jih Miloševiću predpisali zdravniki, a ne v količinah, ki bi lahko povzročile zastrupitev.
Dodal je, da sledi rifampicina, antibiotika, ki izniči učinke zdravil proti visokemu krvnemu tlaku in ki naj bi ga Milošević jemal na lastno pest, niso odkrili.
Nizozemski forenziki ob tem poudarjajo, da se rifampicin zelo hitro razgradi, zato so lahko prepičani le o tem, da ga preminuli haaški obtoženec ni zaužil zadnjih par dni pred smrtjo. Tajnik sodišča Hans Holthuis pa je zatrdil, da so z zdravniškimi testi, opravljenimi 12. januarja, ugotovili, da je Milošević omenjeno zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje gobavosti in tuberkuloze, res jemal.
Vso noč ob Miloševiću
Miloševićevi privrženci medtem obiskujejo Muzej revolucije na Dedinju v Beogradu, kjer bo še do sobote ležala Miloševićeva krsta. V četrtek se je od njega poslovilo skoraj 27 tisoč ljudi, poroča srbska televizija, med politiki pa je bilo poleg članov njegove Socialistične stranke Srbije (SPS) opaziti tudi delegacijo Srbske radikalne stranke, na čelu s Tomislavom Nikolićem, namestnikom njenega predsednika Vojislava Šešlja, ki mu sodijo v Haagu.
Čeprav so napovedovali, da bodo ob 23. uri vrata muzeja zaprli, so ga na prošnjo SPS pustili odprtega, tako da so se privrženci še vso noč lahko poslavljali od pokojnega nekdanjega voditelja.
Jeza kulturnikov
Odločitev o tem, kje v Beogradu se bo mogoče pred pogrebom pokloniti haaškemu obtožencu, ki ga označujejo za arhitekta balkanskih vojn, so sprejeli tik pred zdajci, v Muzeju revolucije pa so jo sprejeli z nelagodjem. Zanjo so sicer izvedeli šele ob prihodu v službo, direktorica ustanove Ljiljana Cetinić pa je vladi celo napisala protestno pismo. Poudarila je, da so kulturno ustanovo s tem izkoristili v dnevnopolitične namene.
V prostesu so se ji pridružili direktorji več kot dvajsetih kulturnih ustanov, od muzejev in knjižnic do gledališč. Temu, da bi Miloševićevo krsto prinesli v Muzej revolucije, je nasprotoval tudi minister za kulturo Dragan Kojadinović.
Predstavniki vlade so se že odzvali in povedali, da se jim odločitev ne zdi sporna, vendar pa pri njej neposredno niso sodelovali.
Pogreb brez Mire, Marka in Marije
Družina Slobodana Miloševića se pogreba v njegovem rodnem Požarevcu ta konec tedna "zaradi groženj in izsiljevanja" ne bo udeležila, je medtem za srbsko televizijo povedal podpredsednik Miloševićeve Socialistične stranke Srbije (SPS) Milorad Vučelić, ki so ga svojci kot Miloševićevega dolgoletnega prijatelja in sodelavca pooblastili, da uredi vse potrebno za pogreb.
Da na pogrebu nekdanjega predsednika ne bo nobenega člana njegove najožje družine, je potrdil tudi visoki predstavnik SPS Milutin Mrkonjić.
Vdova nekdanjega predsednika Mira Marković in njegov sin Marko, ki bi naj na pogreb v Srbijo priletela iz Rusije, kjer živita že več let, v Požarevac tako ne bosta prišla. Enako velja za njegovo hčerko Marijo, ki je sicer sprta z ostalimi člani družine in živi v Črni Gori. Miloševićev brat Borislav, ki v Moskvi okreva po operaciji na srcu, je že v četrtek sporočil, da ga zaradi zdravstvenih težav ta konec tedna v Srbijo ne bo.
Nesoglasja v Požarevcu
V soboto bodo Miloševićevo krsto prepeljali najprej pred poslopje zveznega parlamenta v središču Beograda, kjer se bodo lahko od nekdanjega predsednika še zadnjič poslovili, nato pa jo bodo odpeljali v Požarevac, kjer se bo pod stoletno lipo na vrtu pokojnikove družinske hiše ob 15. uri začel pogreb.
Krsto z Miloševićevimi posmrtnimi ostanki bodo pospremili skozi mesto, osrednjo pogrebno slovesnost pa bodo pripravili na glavnem trgu. Predsednik občinskega odbora SPS, Miomir Ilić, ki vodi priprave na pogreb, pa je povedal, da krste ne bodo razstavili v občinski stavbi, saj naj za to ne bi bilo dovolj časa.
Organizacija Miloševićevega pogreba je poskrbela za številna nesoglasja v Požarevcu. Tako je skupščina občine, ki jo vodi koalicija socialistov in radikalcev, odločila, da bo dan pogreba tudi dan žalovanja, čemur pa opozicija ostro nasprotuje. »Dan žalovanja? Ali je Požarevac zadela naravna katastrofa in smo zato razglasili dan žalovanja?« se je spraševal pripadnik Demokratične stranke v lokalnem parlamentu Žarko Pivac.
Zborovanje nasprotnikov?
Na beograjskem Trgu republike naj bi v času Miloševićevega pogreba potekalo zborovanje njegovih nasprotnikov. Ljudi na ulice pozivajo s telefonskim sporočilom: "Pomlad je prišla tri dni prezgodaj. Pridite, skupaj si bomo zaželeli, da se nam Milošević nikoli ne ponovi. Razpoznavni znak - balon. Posreduj dalje." Kdo je akcijo začel, ni znano.
Za akcijo naj bi stali nekdanji člani študentskega gibanja Otpor, glavne sile vstaje proti Miloševiću, ki je pripeljala do strmoglavljenja njegovega režima oktobra 2000. V izjavi so obsodili tiste, ki "pomagajo pri poveličevanju osebnosti in dela Slobodana Miloševiča ter sodelujejo v projektu razveljavljanja zločinov, ki jih je zagrešil v 90. letih prejšnjega stoletja proti državljanom Srbije in drugih držav v regiji".
Na omenjenem trgu so se v času Miloševićeve vladavine v 90-ih letih pogosto zbirali nasprotniki njegovega režima.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.