Vprašanje, kje bo pokopan nekdanji jugoslovanski predsednik in haaški obtoženec Slobodan Milošević, je večji del dneva imelo različne odgovore. Srbski medij B92 in Televizija Srbije sta zvečer sporočila, da bodo Miloševića kljub vsem zapletom le pokopali v Beogradu.

V stranki srbskih socialistov, ki jo je vodil Milošević, so bili prepričani, da bo pokopan v Moskvi, zaradi vseh zapletov s srbskimi oblastmi. Zoper Miloševićevo vdovo Miro Marković je namreč v Srbiji razpisana tiralica zaradi obtožnice v sodnem primeru.

Beograjsko okrožno sodišče je sicer na predlog tožilstva umaknilo nalog za aretacijo in tiralico za Markovićevo. Sodišče je tako ugodilo predlogu odvetnikov družine pokojnega Miloševića in sprejelo jamstvo v višini 15 tisoč evrov, ki so ga ponudili. Srbski mediji so poročali, da naj bi Markovićevi ob prihodu v Srbijo odvzeli potni list.

Ukinitev ukrepa glede pripora in umaknitev tiralice namreč, kot je pojasnil srbski minister za državno upravo Zoran Lončar, ne pomeni tudi umika obtožnice. Če bi Markovićeva prišla v Srbijo, bi se morala v prihodnje redno odzivati na vabila sodišča, je pojasnil. Prav to naj bi bil kamen spotike pri vprašanju, kje naj bi Miloševića pokopali, zato je obstajala velika verjetnost, da bi bil pokopan v Moskvi. Moskovski župan je to že odobril, potreboval pa bi le še soglasje ruskih oblasti, ki pa zelo verjetno, glede na dosedanja zavzemanja za pomoč družini Milošević, ne bi bil problem.

Srbski premier Vojislav Koštunica je sporočil, da so z umikom tiralice za Markovićevo odstranjene vse ovire, da bi Miloševića pokopali v Srbiji. So pa srbske oblasti že prej izključile možnost državniškega pogreba.

Srbski predsednik Boris Tadić je zvečer za neko rusko televizijo izjavil, da je vprašanje, kje bo Milošević pokopan, vprašanje za njegovo družino in ne srbske politike.

Krsta na letališču v Amsterdamu

Marko Milošević je popoldne prispel na nizozemski inštitut za sodno medicino v Haagu, po posmrtne ostanke svojega očeta. Pred tem se je pogovarjal z uslužbenko haaškega mednarodnega sodišča Evelyn Anoya, ki je bila v času sojenja nekakšna posrednica med sodiščem in Miloševićem.

Ob prihodu na Nizozemsko je izjavil, da je bil njegov oče umorjen: "Bil je ubit, ni le umrl. Gre za umor."

Na inštitut za sodno medicino je Marko Milošević prispel v spremstvu pravnega zastopnika Miloševićeve družine, Zdenka Tomanovića. Z novinarji pri tem ni želel govoriti.

Z Markom Miloševićem so v Haag prispeli tudi štirje ruski patologi, ki so na haaškem inštitutu za sodno medicino pregledali Miloševićevo truplo ter govorili z nizozemskimi patologi. Ruski zdravniki pa niso govorili z zdravniki iz pripora v Scheveningenu, kar obžalujejo, saj opozarjajo, da bi bilo za natančno diagnozo treba ugotoviti vzroke, ki so pripeljali do smrtnega izida.

Del Ponte: Milošević si je poslabšal zdravje

Milošević je skrivoma jemal nepredpisana zdravila, da bi si poslabšal zdravstveno stanje, morda tudi zato, da bi na ta način storil samomor, je v pogovoru za današnjo izdajo francoskega dnevnika Le Monde dejala glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte.

Del Pontejeva meni, da je treba počakati na rezultate toksikoloških raziskav, da bi videli, katere snovi so bile v Miloševićevi krvi, ko je umrl.

Borislav: Krivo je haaško sodišče

Miloševićev brat Borislav je prepričan, da je za smrt nekdanjega jugoslovanskega in srbskega predsednika krivo haaško sodišče, ki mu ni dovolilo oditi na zdravljenje v Moskvo. Prepričani so bili, da se od tam ne bi vrnil. “Vse so storili z namenom, da bi se zgodilo to, kar se je. To je neke vrste umor,” je dejal.

Prvi rezultati obdukcije so pokazali, da je bil za Miloševića, ki je imel težave s srcem in visok srčni pritisk, usoden srčni infarkt. Še vedno pa čakajo na rezultate toksikoloških testov, ki bodo pokazali, ali je Milošević umrl naravne smrti, bil zastrupljen ali pa je storil samomor. Milošević je namreč pred smrtjo v pismo zapisal, da ga želijo zastrupiti, nizozemski toksikolog Ronald Uges pa na osnovi predhodno opravljenih testov krvi trdi, da je Milošević namerno jemal zdravila proti gobavosti in tuberkulozi, ki so izničila učinke predpisanih zdravil proti visokemu krvnemu tlaku, da bi se izognil sodbi in odšel na zdravljenje v Moskvo.

Za današnjo izdajo beograjskega časnika Glas je Uges zatrdil, da Milošević ni mogel samovoljno jemati zdravil. "Opozoril sem tajništvo haaškega sodišča, da je Miloševićevo življenje ogroženo, vendar niso ničesar ukrenili," trdi Uges.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je izrazil dvom v rezultate obdukcije in v Haag napotili svoje patologe, da se bodo "vsaj seznanili" z rezultati. "Ker nam niso zaupali, imamo tudi mi pravico, da ne verjamemo in ne zaupamo tistim, ki so izvedli obdukcijo," je dejal ruski zunanji minister, ki je s tem namignil, da Miloševiću niso dovolili na zdravljenje v Moskvo. Objektivno preiskavo vzroka Miloševićeve smrti naj bi Rusija zahtevala tudi v izjavi ob smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika, ki jo bo predvidoma v sredo sprejela ruska duma.

V Haagu epilog procesa

Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine je medtem opravilo še zadnjo obravnavo, na kateri so zaključili proces proti Miloševiću, saj se sojenje brez obtoženca ne more več nadaljevati.

Miloševiću so v Haagu sodili zaradi 66 obtožb, ki vključujejo genocid, zločin proti človečnosti in vojne zločine med vojno na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Bil je prvi predsednik kake države, ki so ga še med mandatom obtožili za vojne zločine in zločine proti človečnosti ter mu za te zločine tudi sodili. A ne tudi obsodili, saj je njegova smrt proces prekinila. Tudi v tem kontekstu gre razumeti "globoko razočaranje", ki ga je ob Miloševićevi smrti izrazila vrhovna haaška tožilka Carla Del Ponte. Je pa MIlošević za razliko od nekaterih drugih državnih voditeljev vendarle pet let preživel v ječi, prisiljen poslušati več tisoč ur pričanj o svojih dejanjih in njihovih posledicah, čemur so se Hitler, Stalin, Mao in mnogi drugi izognili.