Na Dunaju so se za zaprtimi vrati prvič neposredno sešli visoki predstavniki Beograda in Prištine in uradno začeli kočljiva pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, še zadnjem velikem nerešenem vprašanju po vojnah, ki so konec prejšnjega stoletja pretresale Balkan. Osrednja tema pogovorov je bila v ponedeljek decentralizacija oblasti v pokrajini, ki je ključnega pomena za opredelitev prihodnjega statusa Kosova, zlasti ker naj bi v največji možni meri zagotovila varstvo tamkajšnjih manjšin.

Gostitelj kosovske in srbske delegacije je namestnik posebnega odposlanca ZN za pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija, avstrijski diplomat Albert Rohan. Po njegovem uvodnem nagovoru sta kosovska in srbska delegacija predstavili svoja stališča o decentralizaciji oblasti na Kosovu oziroma o reformi lokalne uprave, ki naj bi bila ključnega pomena tudi za varstvo tamkajšnjih manjšin.


Vzdušje na začetku pogovorov je bilo po navedbah srbske strani "precej zadržano, pozneje pa korektno". Delegaciji sta načeli vprašanje prenosa tistih pristojnosti na lokalne oblasti, ki zadevajo kulturo, zdravstvo, izobraževanje in socialno politiko, popoldne pa so se lotili tudi podrobnosti o tej problematiki. Za torek je sicer predviden pogovor o prenosu pristojnosti s področja notranjih zadev, pravosodja, javnih storitev in gospodarstva. Na pogajanjih so navzoči tudi posebni odposlanec Evropske unije Stefan Lehne, predstavnik ZDA ter dva predstavnika misije ZN na Kosovu (UNMIK).

Pričakovanja so majhna

Nobena stran od dvodnevnih pogovorov sicer ne pričakuje česa posebnega, zlasti pa ne kakšnega dogovora oziroma sporazuma. To pravzaprav tudi ni namen prvega neposrednega dialoga Beograda in Prištine, ki naj bi mu sledilo še vrsta drugih, prav tako na Dunaju, kjer je glavni pogajalec mednarodne skupnosti Ahtisaari s svojimi sodelavci v ta namen tudi odprl posebno pisarno.

Beograd in Priština sta vsak svojo osemčlansko delegacijo za odhod na Dunaj sicer dokončno oblikovala šele v petek. Prištinsko delegacijo vodi kosovski minister za lokalno samoupravo Ljufti Haziri, na čelu beograjske pa sta svetovalca srbskega predsednika in premiera, Leon Kojen in Slobodan Samardžić.

Ahtisaari razburil Srbe

Nekaj ur pred uradnim začetkom pogajanj so srbsko delegacijo močno razburile Ahtisaarijeve izjave, ki je v pogovoru za nemški časnik Der Spiegel namignil na neodvisnost Kosova. Posebni odposlanec ZN je namreč dejal, da je kontaktna skupina za Kosovo v Londonu nedavno poudarila, da bodo o usodi Kosova na koncu odločili njegovi prebivalci. "Kako mislite, da se bo prebivalstvo Kosova odločilo," se je za Der Spiegel vprašal Ahtisaari, pri tem pa opomnil na dejstvo, da na Kosovu živi 90 odstotkov Albancev.

S tem je takoj izzval burne reakcije srbske strani. Vodja srbske delegacije Samardžić je že v nedeljo ob prihodu na Dunaj odločno poudaril, da Ahtisaari nima mandata za dajanje tovrstnih ocen. Kot je še ocenil, Ahtisaari morda tudi ne bo več prava oseba za nadaljevanje pogajanj, če bo nadaljeval tovrstne izjave. V teh ocenah se mu je v Beogradu pridružil tudi srbski predsednik Boris Tadić.

Pred začetkom pogajanj se je Ahtisaari sicer ločeno sešel s kosovskimi in srbskimi pogajalci, nato pa odpotoval v New York. Srečanje je minilo pod vtisom predhodnih izjav finskega diplomata, v katerih je prejudiciral izid pogajanj. Kot je kasneje povedal Samardžić, so Ahtisaariju jasno povedali, kaj menijo o njegovih spornih in "nesprejemljivih" izjavah.

Različni izhodišči za decentralizacijo

Sodeč po poročanju srbskih in prištinskih medijev, se izhodišča obeh prizadetih strani glede decentralizacije močno razlikujejo, svoje poglede na to vprašanje pa ima tudi mednarodna skupnost.

Bistveni cilj srbskih izhodišč glede decentralizacije, ki naj bi jih na dvodnevnem srečanju na Dunaju pojasnila delegacija Beograda, naj bi tako bil zagotoviti srbski skupnosti na Kosovu največjo možno varnost, svobodo gibanja in vrnitev razseljenih ljudi. Beograjski načrt predvideva prenos pooblastil z misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) in prehodnih kosovskih oblasti na občine, šlo pa naj bi za pooblastila na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, socialne politike, policije in pravosodja.

Beograd poleg tega vztraja pri vzpostavitvi "vodoravne povezave" med srbskimi občinami na Kosovu, "ki ne bi bila ozemeljska, ampak funkcionalna celota". V ta namen naj bi Beograd tudi predlagal oblikovanje 16 novih občin, od tega 14 s srbskim večinskim prebivalstvom.

Beograd sicer meni, da izhodišča delegacije iz Prištine glede decentralizacije temeljijo na predlogih, ki prejudicirajo status Kosova.

Predlog Prištine temelji na podmeni, da je mogoče decentralizacijo v celoti uveljaviti do leta 2008, torej dve leti po končanih pogajanjih na Dunaju in šele po popisu prebivalstva na Kosovu.

Etnična razdelitev ni opcija za kosovske Albance

Kosovska delegacija meni, da so izhodišča Prištine za decentralizacijo "realni dokument, ki temelji na znanih mednarodnih načelih, medtem ko je glavni namen beograjskega predloga onemogočiti oblikovanje funkcionalne države Kosovo", kot je povedal član albanskih pogajalcev Fehmi Mujota.

Vodja najbolj vplivne opozicijske stranke kosovskih Albancev, Demokratske stranke Kosova (PDK) Hashim Thaqi je v pogovoru za slovaški časnik SME zatrdil, da pomenijo predlogi, ki jih je slišati iz Beograda, "etnično razdelitev Kosova" in da "niso uresničljivi v praksi". To bi pomenilo preložitev neodvisnosti Kosova za dvajset let, je zatrdil Thaqi in izpostavil, da se je Priština "pripravljena pogovarjati o vsem, izjema je le neodvisnost Kosova".

O decentralizaciji tudi Rohn

Kaj meni o decentralizaciji oblasti na Kosovu je za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung povedal tudi namestnik posebnega odposlanca ZN za pogajanja Ahtisaarija, avstrijski diplomat Rohan. Kot je izpostavil, je za pogajanja sprejeta strategija, po kateri naj bi se strani najprej pogovarjali o konkretnih temah in našli čim več skupnih rešitev, zlasti glede vprašanj, ki jih je sicer treba rešiti, ne glede na to, kakšen bo prihodnji status Kosova.

Glede decentralizacije oblasti v pokrajini so štiri teme, ki bi jih bilo treba hitro obdelati. Kot je Rohan pojasnil, gre predvsem za pristojnosti, ki naj bi bile prenesene na občine, za vprašanja financiranja lokalne samouprave, povezave med občinami ter posebne povezave srbskih občin z Beogradom ter na koncu vprašanja novih meja občin.

Posebna rešitev za Sremsko Mitrovico?

Glede mesta Kosovska Mitrovica, ki je sicer razdeljeno na južni oz. albanski in severni oz. srbski del, pa je Rohan povedal, da bo treba razmisliti o posebni rešitvi, v kolikor strani tega mesta ne bosta uspeli vključiti v splošni sistem decentralizacije.

Ahtisaarijev namestnik je še izpostavil, da obstaja poleg vprašanja splošne decentralizacije tudi problem varstva objektov srbske pravoslavne cerkve, ki se poteguje za uvedbo zaščitenih con tudi okoli samostanov ter določeno upravno samostojnost. Kjerkoli je to mogoče, bi bilo treba v bližini samostanov poskrbeti tudi za naselja za srbske begunce, kjer bi jim bila omogočena vrnitev.

Protesti kosovskih Srbov

Več tisoč kosovskih Srbov se je danes zbralo v Ranilugu v bližini Gnjilan na jugu pokrajine, da bi izrazili svojo podporo pogajalski skupini iz Beograda, ki sodeluje na pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova na Dunaju. Udeleženci protesta so od pogajalcev zahtevali, naj "vztrajajo in ubranijo Srbijo in njeno ozemeljsko celovitost".

"Če bo Kosovo postalo neodvisno, na tem območju ne bo ostal niti en Srb. Naša pogajalska delegacija mora to ohraniti v mislih," je povedal eden od organizatorjev shoda Živorad Tomić. Protestniki so zahtevali tudi zagotovitev svobode gibanja kosovskih Srbov, politično avtonomijo od Prištine, vrnitev srbskih beguncev in obnovo pravoslavnih cerkva in samostanov, ki so bili uničeni.

Protestnike je ščitila kosovska policija, tako da ni prišlo do incidentov. Prištinska in beograjska delegacija sta sicer danes na Dunaju končali prvi del pogovorov o prihodnjem statusu Kosova.