Pogojna kazen za članico Rdeče Zore

20 let po dveh neuspelih bombnih napadih nemške levičarske skupine "Rote Zora" (Rdeča Zora) je berlinsko višje sodišče eno od storilk obsodilo na dve leti pogojne zaporne kazni. 58-letna Adrienne G. je oktobra 1986 in junija 1987 kupila budilki za sprožilni mehanizem dveh bomb, a nobena od njiju ni eksplodirala. Tarči napada sta bila Genskotehnični institut v Berlinu oktobra 1986 in tovarna oblačil v Aschaffenburgu junija 1987.

Sodišče je Adrienne G. spoznalo za krivo poskusa sprožitve eksplozije ter članstva v teroristični skupini. S svojo sodbo so se sodniki pridružili predlogu državnega tožilstva in zagovornika, ki sta zahtevala dve leti pogojne zaporne kazni. Sodniki so za olajševalno okoliščino upoštevali dejstvo, da se je decembra lani predala policiji. Po napadih se je umaknila v tujino, kjer je skoraj dve desetletji živela v ilegali.

Ker je teroristična skupina "Rote Zora" leta 1995 razpadla, po mnenju sodišča ni več nevarnosti, da bi Adrienne G. ponovno zagrešila kaznivo dejanje. Sodniki pa so bili kritični do tega, da se nekdanja učiteljica ni jasno izrekla o svoji motivaciji za sodelovanje s teroristično skupino. Adrienne G. je v 80. letih pustila službo in se pridružila radikalni levičarski in feministični skupini "Rote Zora" (Rdeča Zora, poimenovana po junakinji otroške knjige nemškega pisatelja Kurta Kläberja o skupini sirot iz hrvaškega Senja), ki se je z nasilnimi sredstvi bojevala proti seksualnemu turizmu, izkoriščanju žensk v obutveni industriji, genski tehnologiji in trgovanju z ženskami.

V Nemčiji že nekaj mesecev poteka živahna debata o ravnanju s člani bivših levičarskih skupin, ker se nekaterim vodilnim članom teh skupin iztekajo zaporne kazni. Marca je bila po 24 letih na prostost predčasno izpuščena nekdanja vodilna članica Frakcije Rdeče armade (RAF) Brigitte Mohnhaupt. Pogojno izpustitev na dosmrtno ječo obsojene teroristke, ki je v 70. letih sodelovala pri nekaj najbolj zloglasnih morilskih napadih RAF, je sodišče v Stuttgartu odredilo v skladu s pravili v nemškem sodstvu. Predvsem konservativni politiki so se spotikali nad dejstvom, da Mohnhauptova svojih dejanj ni obžalovala.

Trije člani RAF obsojeni na dosmrtno ječo so sicer še v zaporu. 54-letni Christian Klar je po 24 letih življenja v zaporu nemškega predsednika Horsta Köhlerja zaprosil za pomilostitev. Tudi Klar se ni pokesal, januarja pa je dodatno ogorčil nemško javnost s poslanico mednarodni konferenci levičarskih organizacij v Berlinu. Klar je v poslanici ostro napadel kapitalistični gospodarski sistem in Evropsko unijo označil za "imperialno zvezo, ki vsako deželo sveta in njegovo družbo spremeni v razvaline".

Rdeče brigade spet na delu

Medtem pa v Italiji levičarski terorizem očitno spet dviguje glavo. Februarja je italijanska policija zaprla petnajst domnevnih članov Rdečih brigad, ki naj bi pripravljali napade na desno usmerjeni časnik ter strokovnjaka za pravo dela. Kot je ob priprtju domnevnih teroristov ter četverice njihovih privržencev dejal notranji minister Giuliano Amato, so pripadniki rdečih brigad razmišljali tudi o napadu na milansko rezidenco bivšega predsednika vlade Silvija Berlusconija. Rdeče brigade so se v 70. letih prejšnjega stoletja nasilno bojevale proti kapitalistični državi. Po desetletju mirovanja se je znova pojavila celica te organizacije, ki je v letih 1999 in 2002 ubila dva vladna svetovalca.