Pogajanja obsojena na neuspeh?

V Badnu je takoj postalo jasno, da kompromisa ne gre pričakovati. Srbski in kosovski voditelji so se namreč sprli, še preden so sedli za pogajalsko mizo. Kosovska stran računa na podporo Zahoda in grozi z razglasitvijo neodvisnosti, medtem ko so Srbi, ki jih podpira Rusija, pripravljeni pokrajini priznati veliko mero avtonomije, več pa ne.

"Srbija je suverena, svobodna, demokratična in mednarodno priznana država. Srbija ne bo dovolila odvzema niti kančka teritorija,“ je stališče Beograda še enkrat izpostavil premier Vojislav Koštunica. Kosovski Albanci od zahteve po lastni državi ne odstopaj, pa je poudaril zmagovalec kosovskih parlamentarnih volitev Hashim Thaci. Dejal je še, da nikakor ne bodo pristali na podaljšanje pogajanj po 10. decembru. "To je zadnje srečanje, za nami sta dve leti pogovorov. S Srbijo se lahko pogajamo še 100 let, toda kompromisov glede neodvisnosti Kosova ne bomo sprejemali,“ je poudaril.

Za podaljšanje pogajanj se zavzema Rusija, medtem ko je Zahod proti. Odposlanec EU Wolfgang Ischinger je na vprašanje, ali se mu zdi to smiselno, odgovoril z odločnim ne.

Vsi pričakujejo neodvisnost

Svet pričakuje, da bo Kosovo v kratkem razglasilo neodvisnost ter da mu na priznanje zahodnih držav ne bo treba dolgo čakati. Srbska ministrstva so zato prejšnji teden dobila nalogo, naj oblikujejo načrt odziva v primeru tega, kot je dejal premier Božidar Đelić, najbolj črnega scenarija.

Najprej bodo neodvisnost razglasili za nično, nato bodo iz držav, ki jo bodo priznale, umaknili diplomate. Kosovo čaka gospodarska blokada, kar bo za pokrajino, ki 80 odstotkov blaga uvozi iz Srbije pomenilo hud udarec. Analitiki pričakujejo tudi oblikovanje območij pod srbskim nadzorom. Vojska je že okrepila nadzor na jugu države, po nekaterih podatkih naj bi začeli mobilizirati rezerviste. "Vemo, da nas bodo po razglasitvi neodvisnosti čakali določeni izzivi. Nikamor ne moremo iti, pripravljeni smo se soočiti z njimi,“ je dejal odhajajoči kosovski premier Agim Ceku.

Begunci želijo domov

Raziskava je pokazala, da se želi več kot polovica od 200 tisoč Srbov in Romov, ki so po Natovih napadih leta 1999 zapustili Kosovo, vrniti na svoje domove. Za večino je največja težava, da so njihove hiše zasedli Albanci in da se zato nimajo kam vrniti. Ob tem se je še izkazalo, da imajo kosovski Srbi, ki so pribežali v Srbijo, precej nižji standard od svojih sosedov. So namreč revnejši, slabšega zdravja in družbeno izolirani.

V negotovosti pa živijo tudi kosovski Srbi - v pokrajini jih je še okoli 100 tisoč. Analitiki poudarjajo, da bodo v primeru razglasitve neodvisnosti najverjetneje množično zapuščali Kosovo.