"Cilj Evropske unije je popolna in učinkovita razorožitev Iraka skladno z resolucijami Združenih narodov, še posebej z resolucijo 1441, kar je moč doseči po mirni poti. To si Evropejci želijo. Vojna ni neizogibna, uporaba sile pa naj bo le skrajno sredstvo. Krizo lahko reši iraški režim, če izpolni zahteve Varnostnega sveta ZN." Tako se glasi osrednji del skupnega stališča Evropske unije o iraški krizi, pred njegovim sprejetjem pa je Nemčija vztrajala pri izločitvi izraza, ki je govoril o tem, da "se izteka čas".
Pri razoroževanju Iraka in zagotavljanju stabilnosti v regiji smo zavezani k sodelovanju z vsemi partnerji, še posebej z ZDA, so še poudarili voditelji EU.
Po predlogu Velike Britanije naj bi vrh podprl uresničitev resolucije Združenih narodov 1441 o Iraku ter s tem popolno in resnično razorožitev. Vojaško ukrepanje je skrajna možnost, ki pa ne more biti izključena, če Irak še naprej ne bo spoštoval avtoritete VS ZN, je pisalo v britanskem predlogu. Evropa se tudi ne želi prepirati z iraškim ljudstvom, ki je prva žrtev nasilnega režima, in je pripravljena na takojšnjo človekoljubno pomoč, so menili Britanci.
Tudi po francoskem predlogu naj bi vrh podprl uresničitev resolucije 1441 in popolno razorožitev Iraka. Ta mora biti učinkovita - skozi mednarodne inšpekcije in iraško sodelovanje z njimi, je pisalo v francoskem predlogu. Delo inšpektorjev se mora nadaljevati in ne sme biti prekinjeno, Francija pa se prednostno zavzema za razorožitev Iraka skozi inšpekcije, torej za mirno rešitev krize, ki bo ohranila celovitost države in mir v regiji. Prav tako naj bi razoroževanje potekalo skozi ZN, ki naj bi tudi sprejemal vse ukrepe za obdobje po razorožitvi, je še pisalo v francoskem predlogu, ki uporabe sile za rešitev krize v nobeni obliki ni omenilo.
Kot so nakazali diplomatski viri, je grško predsedstvo EU oba papirja upoštevalo pri pripravi uradnega predloga skupnega stališča, ki so ga po srečanju zunanjih ministrov sprejeli voditelji držav članic petnajsterice.
Annan: Ukrepanje brez ZN bi imelo resne posledice
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je danes v Bruslju pozval Irak, naj uresniči resolucijo Varnostnega sveta ZN 1441 in se razoroži. "Irak pozivam, naj se raje odloči za spoštovanje mednarodnih obveznosti kot za vojaški spor," je ob robu vrhunskega zasedanja EU dejal Annan. Generalni sekretar se je tako zavzel za mirno rešitev iraške krize in poudaril, da vojna ni neizogibna. Ob tem pa je dejal tudi, da se bodo morali Združeni narodi, če Irak ne bo sodeloval, soočiti s težko odločitvijo.
"Če Irak ne bo spoštoval svojih obveznosti, se bo moral soočiti z resnimi posledicami,"je poudaril. Posvaril pa je pred ukrepanjem brez mandata ZN: "Če pa bo prišlo do vojaškega posredovanja brez mandata ZN, bo njihova verodostojnost močno prizadeta," je še dejal. Sicer pa je Annan izrazil še zaskrbljenosti zaradi čezatlantskih napetosti, ki se v zadnjem času močno zaostrujejo.
Skupni cilj je razorožitev Iraka, le poti so različne
"Naš skupni cilj je razorožitev Iraka, za katero je časa vedno manj. Mednarodni inšpektorji za nadzor nad orožjem za množično uničevanje so začeli dosegati rezultate in Irak mora aktivno sodelovati z njimi. Pritisk na Bagdad v tej smeri je treba nadaljevati. Uporaba sile, ki pa ne sme biti izključena, naj bo le skrajno sredstvo. Pred tem je treba izčrpati vse druge možnosti," je poudaril belgijski zunanji minister Louis Michel.
"Podpiramo mirno rešitev krize in nadaljnje delo inšpektorjev," je dejal vodja nemške diplomacije Joschka Fischer in pristavil, da Nemčija ne bo nasprotovala uporabi sile kot skrajnega sredstva.
Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana meni, da bi EU lahko zavzela stališče, da je vojna z Irakom skrajna možnost, do katere lahko pride po tem, ko so vse možnosti za mirno rešitev krize izčrpane.
Če bo nujno, bo treba uporabiti silo
Britanski zunanji minister Jack Straw je ob prihodu za srečanju zunanjih ministrov podvomil, da bo Irak resnično v celoti spoštoval resolucije OZN, še posebej resolucijo 1441, pri tem pa menil, da "morajo biti diplomatska prizadevanja podprta s verodostojno grožnjo s silo". "Če se bo izkazalo za potrebno, bo proti Iraku treba uporabiti tudi silo. Čas pa se izteka," je poudaril Straw. Vojaško posredovanje pa po njegovi oceni omogoča tudi že resolucija 1441.
Vodja francoske diplomacije Dominique de Villepin je dejal, da inšpektorji potrebujejo več časa za delo. De Villepin se je zavzel tudi za "večpolarni svet", z EU kot enim izmed temeljev. Svet ne mora sloneti le na eni veliki sili, ZDA, temveč potrebujemo večpolarni svet, ki ga bodo sestavljale tudi EU, Rusija in Kitajska, je rekel zunanji minister Francije. EU mora na vrhu potrditi svoja "načela in vrednote", je še dejal de Villepin.
Francija nezadovoljna zaradi izjave V-10
De Villepin je bil kritičen tudi do prihodnjih članic povezave: "Izjava Vilenske skupine je bila zelo nerodna," je dejal o dokumentu, s katerim so kandidatke za članstvo v zvezi Nato, podprle ameriško politiko do Iraka. Izjavo je v imenu Slovenije podprl tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Britanski zunanji minister Jack Straw pa je za britanski BBC prvič priznal, da bi bila vojna proti Iraku brez javne podpore za vlado "zelo težavna". Britanske oblasti ni morale zelo resno vzeti demonstracije proti vojni v Iraku, ki so potekale po vsem svetu in ki se jih je v Londonu udeležilo več kot milijon ljudi. Kljub temu je vlada odločena iraškega predsednika Sadama Huseina razorožiti, če bi bilo potrebno tudi s silo. "Če bomo morali izvesti vojaško akcijo, jo bomo izvedli," poudaril Straw.
V skupnem stališču EU vsekakor ne bo govora o novi resoluciji Združenih narodov o Iraku. "Njena vsebina in objava nista naša stvar," je tako dejal Jack Straw.
