Podražitve kruha in peciva?

Huda suša je uničila petino pridelka pšenice v Rusiji. Slabe vremenske razmere v eni največjih svetovnih izvoznic pšenice, ki so se jim v zadnjih dneh pridružili še požari, zvišujejo cene žit na svetovnih trgih. Cena pšenice na trgih v Evropi je v ponedeljek poskočila za osem odstotkov, pričakovati pa je še dodatna zvišanja.

V juliju so cene pšenice največ skočile od sedemdesetih let minulega stoletja. Strokovnjaki v prehrambeni industriji tako že svarijo pred podražitvijo izdelkov, kot sta kruh in pecivo, v današnji izdaji poroča britanski časnik Financial Times. Strokovnjaki svarijo tudi pred naraščajočimi cenami ječmena, ki bi lahko dodatno prispeval k dvigu cen.

Cene pšenice na evropskih trgih so se v ponedeljek zvišale za osem odstotkov, na 211 evrov na tono, kar je najvišja raven zadnjih dveh let. Od konca junija je bila podražitev že skoraj 50-odstotna. Takšno razliko v ceni bo prehrambena industrija težko spregledala, menijo strokovnjaki. Slaba žetev bi Rusijo lahko pripravila do zmanjševanja izvoza pšenice; analitiki pa pričakujejo okoli 30-odstotno zmanjšanje.

Najbolj bo udarilo Afriko

Namestnik ruske kmetijske ministrice Aleksander Beljajev je danes na konferenci o proizvodnji žit v sibirskih regijah v Novosibirsku dejal, da bodo po pričakovanjih vlade letos kmetje v državi poželi od 70 do 75 milijonov ton žit, izvoz pa naj bi znašal 21,5 milijona ton, kar je na ravni izvoza preteklih let. Vlada je zaenkrat še odložila vmešavanje v trgovino z žiti, potem ko je ruska ministrica za kmetijstvo Jelena Skrinik napovedala, da bodo ukrepi uvedeni 4. avgusta. Rusija namreč še ocenjuje škodo in potrebe posameznih regij.

Najbolj pa bodo višje cene žita udarile tista območja, kjer je uvoz najvišji. To pa so Bližnji vzhod, Afrika in deli vzhodne Azije. Končni potrošniki bodo sicer razliko najbolj občutili tam, kjer se cene moke in kruha gibljejo vzporedno. Takšna država je na primer Jemen. Medtem v Evropi in ZDA cene surovin predstavljajo manjši del končne cene kruha in peciva, še opažajo analitiki.

Črnega scenarija ne bo

Čeprav se cene pšenice na svetovnih trgih dvigujejo, o črnem scenariju ne moremo govoriti, je ocenil agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Cene pšenice na globalni ravni rastejo, a to je treba vzeti malo z rezervo, meni Kuhar. "Cene se dejansko krepijo, vendar daleč od tega, da bi lahko govorili o črnih scenarijih," je povedal. Zadeva je namreč kritična v Rusiji, ki je ena večjih proizvajalk, pa tudi precej velikih porabnic žit.

Vendar pa bodo izpad lahko nadomestile druge države, predvsem ZDA in Avstralija. "Ti dve državi imata tako velike zaloge kot tudi dobro letino," je poudaril Kuhar in tako izključil možnost scenarija, kot smo ga videli v letu 2007.

Je pa res, da na trgih trenutno vlada napetost. Žetev še ni končana, proizvajalci pa čakajo. "To je strateška pozicija – tudi tisto, kar je požeto, čaka v silosih in se ne prodaja, zato je ponudba majhna," pojasnjuje Kuhar. Prodajalci, ki imajo pšenico, je tako ne želijo prodajati, ker čakajo, kaj se bo zgodilo na trgu. Kupci pa vidijo, da ni ponudbe, in tako se začne proces dvigovanja cen, pojasnjuje. Kljub temu ni razloga za preplah. "Jaz bi pomiril ton: ni še panike, ni nekega izrednega trenutka," je menil Kuhar.

V EU ne bo večjih šokov

Za oblikovanje cen v Sloveniji je sicer ključnega pomena budimpeška borza, je spomnil Kuhar. Na Madžarskem pa še vztraja neugodno politično-ekonomsko stanje. "Država je že nekaj časa v nekem krču. To se odraža na borzi, tam trgovanje še ni steklo, kot bi moralo v tem trenutku, in ponudba je zelo majhna," opaža Kuhar.

Za Madžarsko in osrednji del Evrope torej večjih šokov na strani ponudbe ni, je pa več krize v velikih žitaricah evropskega pomena. Predvsem Bolgarija in Romunija sta imeli veliko dežja in slabega vremena v času žetve, je dejal in dodal, da višanja odkupnih cen pšenice in kruha pri nas še ni mogoče napovedovati.