Kot je v skupni izjavi ob koncu dvodnevnega 22. francosko-afriškega vrha poudaril francoski predsednik Jacques Chirac, je potrebno nujno pospešiti bližnjevzhodni mirovni proces, katerega cilj je ustanovitev palestinske države in istočasno zavarovanje meja Izraela. Povedal je tudi, da uživa francoska protivojna drža do Iraka glasno podporo Afrike, saj se predstavniki vseh 52 afriških držav, ki so sodelovale na vrhu, enoglasno strinjajo, da so najboljši odgovor še vedno "inšpekcije in ne vojaška sila".
Voditelji afriških držav so podprli Chiracova prizadevanja za mirno rešitev krize v Iraku, ki predstavljajo nasprotje ostri politiki ZDA do Iraka. Izrekli so se za "alternativo vojni" in nadaljevanje inšpekcij ZN, saj resolucija ZN 1441 po njihovem mnenju še ni popolnoma izčrpana. Kot so poudarili že včerajšnji skupni izjavi, je razorožitev Iraka "skupen cilj mednarodne skupnosti," Bagdad pa mora "aktivno in brezpogojno" sodelovati z ZN.
V znamenju protestov proti Mugabeju
Tokratni vrh so sicer pretresali protesti številnih človekoljubnih organizacij, ki so odločno nasprotovale sporni udeležbi zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja. Mugabe, ki je zaradi kršenja človekovih pravic deležen tudi sankcij Evropske unije, je prišel v Pariz na željo Francije, včeraj zvečer pa se je sestal s Chiracom. Francoski predsednik je ob tem izrazil svojo zaskrbljenost zaradi položaja v Zimbabveju. Afriške voditelje pa je posvaril pred uporabo sile, saj bi se v tem primeru utegnili zagovarjati tudi pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Osrednja tema tokratnega vrha je bila sicer, poleg morebitne vojne v Iraku, kriza v Slonokoščeni obali. Chirac je predsednika Slonokoščene obale, Laurenta Gbagboja, pozval, naj spoštuje mirovni sporazum, s katerim sta skušali sprti strani konec januarja končati državljansko vojno, ki že od septembra lani pretresa to zahodnoafriško državo. Gbagbo je udeležbo na francosko-afriškem vrhu sicer zavrnil, v Pariz pa je pripotoval novoimenovani premier Slonokoščene obale Seydou Diarra.
