Pahor: Podnebni sveženj je priložnost

Voditelji držav Evropske unije so po težavnih pogajanjih danes dosegli politični dogovor o podnebno-energetskem svežnju. "Kar smo se dogovorili, je dobra razvojna priložnost za Slovenijo, za nova delovna mesta, usmerjanje prihodkov iz prodaje emisijskih pravic v razvojno usmerjene politike," je dogovor komentiral predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Po njegovem mnenju je treba podpreti predvsem izvoznike, jim dati priložnost, da "bodo povlekli voz industrije in gospodarstva naprej".

Med pridobitvami, ki jih omenjeni sveženj prinaša Sloveniji, pa je premier izpostavil, da se v svežnju upošteva ''možnost, da gozdovi predstavljajo prostor za zmanjšanje emisij, zagotovilo, da se bo pri delitvi stroškov in koristi upoštevala razvitost držav članic, možnost povečanja emisij za štiri odstotke, zagotovilo, da bo industrija jekla in aluminija ustrezno zaščitena pred nelojalno konkurenco".

Po Pahorjevih besedah smo lahko Slovenci in Evropejci zadovoljni z dogovorom. "Stroški in koristi podnebno-energetskega svežnja bodo pravično razdeljeni med države članice," je ocenil.

EU se je marca lani zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov na 20 odstotkov ter za enak delež izboljšala energetsko učinkovitost, sedaj pa je očitno, po zapletenih pogajanjih, uspela sprejeti politični dogovor o uzakonjenju teh zavez v okviru podnebno-energetskega svežnja.

Po stalnih intenzivnih pogajanjih o delitvi bremen v okviru tega zakonodajnega svežnja s ciljem zadovoljiti vse članice in ohraniti verodostojnost EU v svetovnem boju proti podnebnim spremembam so na koncu ostala odprta tri glavna vprašanja: vprašanje solidarnosti, uhajanja ogljika ter odstopanj glede avkcij za elektriko.

Okoljske organizacije menijo, da so predsedniki vlad EU komaj zmogli doseči dogovor o šibki obvezi za 30-odstotno zmanjšanje EU emisij do leta 2020, ki so jo objavili pred samo 20 meseci. Razen tega je dogovor dodatno oslabljen s tem, da se lahko nesprejemljivo velika količina – okoli dve tretjini – zmanjšanja izpustov doseže z nakupom ogljičnih kreditov za projekte zunaj meja EU. EU voditelji so prav tako zavrnili vpeljavo ukrepov, kot so kazni, ki bi prisilile države članice, da dosežejo zmanjšanje tistih emisij, ki niso vključene v shemo trgovanja z emisijami – temeljna pomanjkljivost, ki daje vladam signal, je, da je neaktivnost sprejemljiva.

Okoljske in razvojne organizacije pozivajo Evropski parlament, naj naslednji teden, ko bo glasoval o delitvi prizadevanj, izkaže močnejšo podporo bistveno večjemu zmanjšanju emisij in zavrne današnji dogovor na tem področju. Evropski državljani morajo izraziti svoje nezadovoljstvo in zahtevati od svojih nacionalnih parlamentov, naj namesto resničnega zmanjšanja izpustov v Evropi zaprejo možnost rabe zunanjih kreditov za kupovanje emisijskih odpustkov.