FOTO: ZN opozarjajo: 2017 je eno najtoplejših let v zgodovini meritev

Svetovna meteorološka organizacija (WMO), agencija Združenih narodov za vreme in podnebje, opozarja, da se bo letošnje leto uvrstilo med tri najbolj topla leta odkar opravljamo meritve – po letih 2015 in 2016, ki sta bili ekstremo topli zaradi močnega vpliva vremenskega pojava El Nino. Letos tega vpliva ni, a se bo leto vseeno uvrstilo med rekordna leta zaradi visokih povprečnih temperatur. 

Povprečna globalna temperatura med januarjem in septembrom 2017 je bila za pol stopinje Celzija višja, kot je bilo povprečje med leti 1981 in 2010 (14,31 stopinj Celzija). Petletno povprečje (2013-2017) pa je za več kot eno stopinjo Celzija višje od temperatur v predindustrijski dobi.

Še naprej pa se stopnjujejo tudi znaki podnebnih sprememb, pravijo na WMO: naraščanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, dviganje morske gladine in zakisanost oceanov. 

Okoli 30 odstotkov svetovne populacije vsaj nekaj dni na leto doživlja ekstremno visoke temperature, ob tem je število ranljivih oseb, izpostavljenih potencialno smrtonosnim vročinskim valovom, samo od leta 2000 naraslo za 125 milijonov, še izhaja iz poročila.

Da so bila zadnja tri leta temperaturno rekordno vroča, je opozoril tudi generalni sekretar WMO Petteri Taalas. Letošnje leto je zaenkrat postreglo z rekordnimi orkani na Karibih in v Atlantiku, pri čemer je eden dosegel celo Irsko. Smrtonosne poplave so prizadele indijsko podcelino, zaradi trdovratne suše pa je v Somaliji domove zapustilo že četrt milijona ljudi.

V Bonnu bodo dva tedna govorili o podnebnih spremembah

Svetovna meteorološka organizacija je opozorilo izdala ob začetku dvotedenske podnebne konference, ki poteka v nemškem Bonnu. Na konferenci se bo zbralo okoli 25 tisoč znanstvenikov, odposlancev, lobistov in okoljskih aktivistov. Cilj konference je najti način za doseganje zadanih ciljev pariške podnebne konference. 

Tokratni konferenci predseduje Fidži. Mnogi upajo, da bo mala otoška državica uspela vdihniti novo življenje pogovorom, ki vse od lanskoletne izvolitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa še iščejo nov zagon.

Premier Fidžija Frank Bainimarama je v uvodnem govoru svet pozval k takojšnjem ukrepanju pri soočanju s podnebnimi spremembami. Naš kolektiven poziv svetu je, da nadaljujemo po poti, ki smo jo začrtali v Parizu, je sporočil.

Kot je poudaril, je "svet v stiski zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, ki jih povzročajo podnebne spremembe – uničujoči orkani, požari, poplave, suša, taljenje ledu in spremembe v kmetijstvu, ki ogrožajo našo varnost preskrbe s hrano".

Le ZDA in Sirija ne podpirata sporazuma

Podnebna konferenca v Bonnu je tudi prva, odkar se je Trump odločil ZDA umakniti iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Sporazum je doslej podpisalo 197 pogodbenic, ratifikacij se je nabralo 169. Na strani držav, ki sporazuma ne podpirajo, ZDA družbo dela le še Sirija.

Konferenca bo vsebinsko gledano predvsem tehnične narave. Države naj bi na njej napravile nove korake v smeri oblikovanja skupnih pravil za primerjanje in ocenjevanje načrtovanih ukrepov zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in njihovega stopnjevanja skozi leta.

Po ocenah strokovnjakov bo uspeh, če bo na konferenci oblikovan osnutek, tudi če bo v njem še več možnih verzij pri najbolj spornih delih. Pravila naj bi po najbolj optimističnih, a težko uresničljivih načrtih dokončno oblikovali do podnebne konference prihodnje leto na Poljskem.

Skupno 195 držav in EU se je v Parizu leta 2015 zavezalo omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevale pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje. Svet je doslej že prestopil mejo ene stopinje Celzija.

Države so pred Parizom sporočile svoje načrtovane nacionalne prispevke k zmanjšanju izpustov, a so znanstveniki izračunali, da dosedanje prostovoljne zaveze niso zadostne za dosego ciljev. Tako naj bi države skozi leta izvajanja sporazuma v skladu z napredovanjem tehnologije krepile svoje ambicije.