Slovenski pogajalec pred končnim predlogom podnebnega sporazuma: Nekaj orehov je pretrdih

Države sveta na podnebni konferenci v Parizu počasi zaključujejo pogovore. Po celem dnevu različnih usklajevanj in srečanj udeleženci sedaj čakajo, kaj bo v soboto zjutraj na mizo prineslo francosko predsedstvo podnebni konferenci. Slovenski pogajalec Uroš Vajgl, pravi, da največja težava ostajata vprašanji diferenciacije in financ. 

Že predsedujoči konferenci, francoski zunanji minister Laurent Fabius, je navedel tri ključne odprte teme: vprašanje ambicije, diferenciacije in financ, je spomnil namestnik generalne direktorice direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Vajgl. "V nočnih urah je bilo doseženega nekaj napredka, a nekateri orehi so bili pretrdi," je pojasnil.

Z vidika EU je besedilo korak naprej, vsebinsko pa je zgodba mešana

Z vidika EU po eni strani besedilo, ki ga je v četrtek zvečer predstavil Fabius, pomeni korak naprej, saj je bolj primerno za iskanje končnih rešitev. "Vsebinsko gledano pa je zgodba mešana. Po eni strani gre v tekstu za povečevanje ambicij, po drugi strani pa so v njem nekatere pomanjkljivosti," je pojasnil Vajgl.

EU je tako v pogajanjih podala vrsto pripomb na različne dele besedila, enako so storile druge strani. Poleg glavnih odprtih vprašanj so se ob novem besedilu pojavila še nova, Vajgl pa opaža, da se države kompromisu še najbolj bližajo pri vprašanju ambicioznosti sporazuma. Omemba 1,5 stopinje Celzija pri cilju omejevanja dviga globalne temperature namreč uživa vse večjo podporo.

Ravnotežje med razvitimi in nerazvitimi državami se je od leta 1992 spremenilo

Pri diferenciaciji se države trudijo vzpostaviti drugačno ravnotežje med razvitimi državami in državami v razvoju, kot ga je leta 1992 vzpostavila Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC). Ta delitev se je v 23 letih po mnenju razvitih držav precej spremenila.

Države v razvoju se medtem sklicujejo na nekatera temeljna načela konvencije in opozarjajo, da mora razviti svet prevzeti tudi odgovornost za pretekle izpuste. 

Pri vprašanju financ pa je ena od razvitih držav jasno povedala, da sedaj vključena omemba zneska 100 milijard dolarjev v mednarodnem sporazumu - čeprav jo države v razvoju zahtevajo - ni sprejemljiva. Takšna dikcija namreč odpira vrsto pravnih vprašanj in bi lahko v nekaterih državah terjala tudi izpeljavo postopka ratifikacije.

Rezultat današnjih pogovorov bo znan v soboto ob 9. uri

Čez dan je francosko predsedstvo iskalo kompromise na srečanjih z vsemi skupinami, veliko srečanj je potekalo izven uradnih konferenčnih prostorov, zvonili so telefoni. Rezultat bo znan v soboto ob 9. uri, ko naj bi dobili končni predlog podnebnega sporazuma.

Ko bo sporazum objavljen, bodo imeli pogajalci predvidoma nekaj časa za pregled, nato pa se bo začelo plenarno zasedanje. "To zasedanje bi moralo trajati do same potrditve dogovora, bomo pa videli, če bo treba tekom razprave zasedanje prekiniti ali z vzporednim delom v manjših skupinah najti rešitve na še odprta vprašanja," je pojasnil Vajgl.

Že tako bo hudo, brez dogovora pa bo še nepredstavljivo huje: več milijard ljudi bo prizadetih

Če tega dogovora ne bo oziroma se ga države ne bodo držale, bo do konca stoletja zaradi suš, poplav, vročinskih valov in naraščanja gladine morja prizadetih na milijarde ljudi.

Če bo človeštvo še naprej nadaljevalo s trenutnimi stopnjami izpustov toplogrednih plinov, se bo temperatura ozračja do leta 2100 zvišala za 5,2 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim časom. Cilj podnebne konference je, da se temperatura ne zviša za več kot dve stopinji Celzija. A tudi v tem primeru bodo posledice podnebnih sprememb silovite.

Do leta 2100 bo namreč pri cilju dveh stopinj Celzije na podlagi raziskave Avoid 2, britanskega konzorcija raziskovalnih inštitutov, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, vsako leto vročinskim valom izpostavljenih 1,5 milijarde ljudi. Pri treh stopinjah Celzija to število naraste na 4,5 milijarde.

Po ocenah Avoid 2 bi bilo do leta 2100 pri dveh stopinjah vsako leto 30 milijonov ljudi prizadetih zaradi poplav. Pri treh stopinjah ta številka naraste na 60 milijonov, pri 5,2 stopinji Celzija pa na 120 milijonov.

Še večje težave bi povzročalo naraščanje gladine morja zaradi taljenja ledu na Zemeljskih polih. Tudi pri segrevanju za dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskim časom bi po ocenah Climate Central, ameriške raziskovalne skupine, morje poplavilo ozemlje, ki ga trenutno poseljuje 280 milijonov ljudi. A to bi se zgodilo šele v nekaj sto letih.

Leta 2100 bi pri dveh stopinjah Celzija težave zaradi pomanjkanja vode ali po drugi strani poplav težave imelo 1,5 milijarde ljudi, pri 5,2 stopinje Celzije pa bi ta številka znašala dve milijardi.

Predlog sporazuma, ki ga je na podnebni konferenci ZN pripravila predsedujoča Francija, že ponuja odgovore na nekatera glavna odprta vprašanja. Tako na primer glede omejitve dviga globalne povprečne temperature navaja, da bodo pogodbenice omejile dvig na "precej pod" dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo ter si prizadevale za omejitev na 1,5 stopinje Celzija.

Novi globalni podnebni sporazum naj bi nadomestil Kjotski protokol, ki se izteče leta 2020. Kjotski protokol je k zmanjšanju izpustov zavezoval le razvite države, ZDA pa ga niso ratificirale, ker naj bi jih to postavilo v neenakopraven položaj z veliko tekmico Kitajsko. Tokratni sporazum bo pokril tako razvite države kot države v razvoju, kako pravično razdeliti bremena, pa je stvar žgočih razprav.

Nekateri opazovalci so bili v preteklih dneh sicer mnenja, da bi morali, če predstavniki 196 pogodbenic ne bodo uspeli najti skupnega jezika, v Pariz znova pripotovati voditelji držav in presekati gordijske vozle. Vendar nič ne kaže na to, sta pa kitajski predsednik Xi Jinping in njegov ameriški kolega Barack Obama govorila po telefonu in znova obljubila, da bosta njuni državi sodelovali na področju boja proti podnebnim spremembam.

Ban Ki Moon: Ta pogajanja so najbolj zapletena, najtežja, a najpomembnejša za človeštvo

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je na novinarski konferenci po poročanju Guardiana poudaril, da ga dosedanje delo "opogumlja". "Sodeloval sem na številnih zahtevnih multilateralnih pogajanjih, a po vseh standardih so ta pogajanja najbolj zapletena, najtežja, a najpomembnejša za človeštvo," je poudaril. "Ostaja nam le še nekaj ur. Resnično upam, da bodo pogajalci in ministri prevzeli vodilno vlogo," je dejal. 

Akcije okoljskih aktivistov

V Parizu danes, v soboto in nedeljo pričakujejo številne demonstracije, shode in druge aktivnosti predstavnikov civilne družbe. Posledično se zaostrujejo tudi varnostni ukrepi; policisti na primer pregledujejo aktiviste, ki skušajo priti na prizorišče konference.

Civilna družba bo svoje akcije še posebej osredotočila na soboto. Med drugim se bodo v središču Pariza zbrali aktivisti, ki bodo nosili 5000 rdečih tulipanov. Ti naj bi predstavljali "rdeče črte", ki jih pogajalci ne bi smeli prestopiti pri sprejemanju dogovora.

Zjutraj se bodo aktivisti v manjših skupinah do pet ljudi zbrali na vnaprej določenih lokacijah v Parizu, s čimer bodo gledano iz zraka izpisali besede podnebje, pravica in mir.

Popoldne načrtujejo tudi shod pod Eifflovim stolpom, na katerem naj bi razglasili "izredne razmere za podnebje" in sklenili človeške verige.

V Parizu po novembrskih terorističnih napadih še vedno veljajo izredne razmere, zato so javna zbiranja prepovedana. "Vsak posameznik se mora sam odločiti, kaj se mu zdi ustrezno. Mi pa verjamemo, da je utišanje glasu aktivistov civilne družbe v odgovor na nepravičen in nevarno šibak podnebni dogovor nesprejemljivo," so zapisali na spletni strani kampanje proti podnebnim spremembam, ki združuje dogodke različnih nevladnih organizacij.