Nobelovo nagrado za mir je ob prisotnosti norveške kraljeve družine Wangari Maathai, prejela iz rok predsednika odbora za podeljevanje Nobelove nagrade za mir Olea Mjoesa, ki je ob tem poudaril, da si je priznana okoljevarstvenica prislužila nagrado zato, ker "med mirom in okoljem obstaja povezava". "V središču sporov je pomanjkanje naravnih virov, kot so nafta, voda, rudnine in les," je dejal Mjoes. Maathaijeva ni le prvi okoljevarstvenik, temveč tudi prva Afričanka, ki je dobila to nagrado.
Kot je ob razglasitvi nagrajenke pojasnil Nobelov odbor, si Wangari Maathai zasluži nagrado za "svoj prispevek k trajnostnemu razvoju, demokraciji in miru", saj je "mir na Zemlji odvisen od naše zmožnosti zaščititi naše življenjsko okolje". Odbor je še dodal, da "Maathaijeva združuje znanost, družbeno angažiranost in aktivno politiko. Njena strategija je več kot zgolj varstvo okolja, je tudi zaščita in krepitev temeljev za ekološki trajnostni razvoj".
Maathaijeva je leta 1977 ustanovila gibanje Zeleni pas, katerega glavni projekt je zasaditev dreves po Afriki. Cilj projekta je pospeševanje biološke raznovrstnosti, ob tem pa oblikovanje delovnih mest za ženske in ovrednotenje njihove podobe v družbi. V okviru projekta proti krčenju gozdov, ki je eden od dejavnikov suše in revščine med lokalnim prebivalstvom, so v Keniji zasadili 30 milijonov dreves, več deset tisoč ljudi, med njimi številne ženske, pa je dobilo zaposlitev v drevesnicah, ki jih je ustanovilo gibanje. Kljub prizadevanjem Maathaijeve pa problem ostaja. Gozdovi prekrivajo le 1,7 odstotka površine Kenije, medtem ko Združeni narodi priporočajo 10-odstotno pokritost z gozdom.
Maathaijeva, rojena aprila 1940, je bila prva ženska iz vzhodne in osrednje Afrike, ki je pridobila doktorski naziv. Leta 1964 je doktorirala iz bioloških znanosti v Atchisonu v ameriški zvezni državi Kansas. V svetu je znana zaradi vztrajnega boja za demokracijo, človekove pravice in ohranitev okolja. Tako ona kot njeno gibanje Zeleni pas sta dobila že številne mednarodne nagrade.
Podelitev nagrad v Stockholmu
Nobelove nagrade je prejelo sedem ameriških raziskovalcev, dva Izraelca in Norvežan.
Slovesna prireditev je sicer ponovno pokazala na nesorazmernost prejemnikov po spolu. Med desetimi nagrajenci je bila namreč le ena ženska, in sicer nagrajenka za medicino Linda Buck.
Američanka Buckova si nagrado za raziskovanje voha deli s svojim sonarodnjakom Richardom Axelom. Oba sta odkrila in identificirala več kot tisoč vohalnih genov, oziroma okoli dva do tri odstotke celotne človekove dedne zasnove. Gre za skupino okoli tisoč genov, ki vzpodbujajo rast različnih beljakovin, ki "občutijo" določene vonje. Te proteine sta našla v določenih nosnih celicah, komunicirajo pa z možgani. Buckova je v 13-letni zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad za medicino sicer šele sedma ženska, ki jo je prejela.
Nagrado za kemijo si delijo Izraelca Aaron Ciešanover in Avram Herško iz Haife in Američan Irwin Rose za raziskovanje razgradnje beljakovin v telesu. Tako je Nobelova nagrada prvič romala tudi v Izrael. Raziskovalci so bili nagrajeni, potem ko so v 80. letih minulega stoletja odkrili "enega najbolj pomembnih cikličnih procesov celice", ki se nanaša na pravilno razgradnjo beljakovin, saj je znanost doslej svojo pozornost posvečala predvsem proizvodnji beljakovin, je izpostavila Švedska akademija za znanost.
Nobelovo nagrado za fiziko pa so prejeli trije ameriški znanstveniki za njihovo razlago osnovne naravne sile. David Goss, David Politzer in Frank Wilczek so odkrili posebno lastnost sile, ki deluje med najmanjšimi delci v atomskem jedru. Znanstveniki s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo so svoje odkritje objavili leta 1973, pripomoglo pa je k razvoju teorije kvantne kromodinamike (QCD). Kot je pojasnila Švedska akademija za znanost, je delo omenjene trojice pomagalo znanosti, da je storila korak naprej pri uresničevanju "velikega sna o oblikovanju enotne teorije, ki bi vključevala tudi teorijo gravitacije". Znanstvenikom so uspela pomembna teoretična odkritja, ki se nanašajo na prevladujoče sile znotraj atomskega jedra, ki delujejo med kvarki znotraj protona in nevtrona, je zapisala akademija.
Norvežan Finn E. Kydland in Američan Edward C. Prescott pa sta prejela nagrado za delo na področju določanja časovne konsistentnosti državne ekonomske politike in gonilnih sil, ki stojijo za poslovnimi cikli. Švedska kraljeva akademija je med ostalimi makroekonomskimi dosežki obeh nagrajencev izpostavila, da sta nazorno dokazala, kako višje obdavčevanje botruje nižji stopnji varčevanja gospodinjstev ter kako podjetja zvišajo cene in plače tedaj, ko pričakujejo bolj ekspanzivno denarno politiko.
Nobelove nagrade podelijo vsako leto 10. decembra, ob obletnici smrti ustanovitelja sklada, švedskega industrialca in izumitelja dinamita Alfreda Nobela. Vsaka nagrada je vredna deset milijonov švedskih kron (približno 1,1 milijona evrov), nagrajenci pa prejmejo tudi priznanja in zlata odlikovanja. Imena nagrajencev so objavili že oktobra.
