Podaljšanje vojnega stanja

Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je zaprosil za namestitev mednarodnih mirovnih sil na konfliktnih območij okoli pokrajin Abhazije in Južne Osetije. V Londonu pa so medtem izrazili zaskrbljenost zaradi, kot so sporočili, nepopolnega ruskega umika iz Gruzije. Sakašvili je med petkovim srečanjem gruzijskega sveta za nacionalno varnost izjavil, da je ohranitev gruzijske ozemeljske celovitosti nemogoča brez internacionalizacije mirovniških sil.

Abhazija in Južna Osetija se sicer o namestitvi mednarodnih mirovnih sil ne strinjata. Kot je povedal Sakašvili, so se ruske sile umaknile iz gruzijskega mesta Gori, a še vedno nadzorujejo pomembno črnomorsko pristanišče Poti in ostala mesta v zahodnem delu Gruzije in v Abhaziji.

Britanski minister za zunanje zadeve David Miliband pa je v petek izrazil "globoko zaskrbljenost" zaradi dejstva, da Rusija ni spoštovala obljub o umiku svojih čet iz Gruzije. Rusijo je še pozval, naj ukrepa "hitro in popolnoma" ter izpolni svoje obveznosti iz sporazuma o premirju.

Rusija je potrdila zaključek svojega umika iz Gruzije, čemur je Tbilisi oporekal. Francija in ZDA sta medtem pozvali Moskvo, naj "nadaljuje in tudi dokonča" svoj umik, ameriški predsednik George Bush in francoski predsednik ter predsedujoči EU Nicolas Sarkozy pa sta se v petkovem telefonskem pogovoru tudi strinjala, da Rusija ni uresničila sporazuma o premirju z Gruzijo.

Podaljšanje vojnega stanja

Gruzijski parlament pa je danes na izrednem zasedanju soglasno podprl predlog gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija o podaljšanju vojnega stanja do 8. septembra. Sakašvili je uvedbo vojnega stanja podpisal 9. avgusta, prvotno naj bi to vojno stanje trajalo 15 dni, torej do 24. avgusta.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa se je po besedah tiskovnega predstavnika vlade zavzela za konferenco sosednjih držav Gruzije. Med državami, ki jih je Merklova imela v mislih, so Armenija, Azerbajdžan in Turkmenistan, Rusija pa naj ne bilo, čeprav po njenih besedah nobeni državi udeležba ne bi smela biti prepovedana.

Nemčija: Takojšen umik sil

Predstavnik nemške vlade Thomas Steg je znova opozoril, da mora Rusija nemudoma umakniti svojo vojsko iz Gruzije. “Nemška vlada pričakuje popoln umik ruske vojske v skladu z načrtom, ki ga je podpisal ruski predsednik Medvedjev. Poleg tega se morajo umakniti vojaške sile na področje pred pričetkom spopadov, kot je bilo dogovorjeno“, je še dejal. "V skladu z našimi informacijami je Rusija pričela z umikom sil iz Gruzije, vendar umik še ni zaključen“, je še poudaril. V Washingtonu so kritični do Rusije, ki trdi, da v Gruziji ostajajajo zgolj mirovniki, ki naj bi preprečili pokole.

Zveza Nato je danes ponovno pozvala k umiku ruskih sil iz Gruzije na svoje položaje pred izbruhom krize 6. avgusta. Tiskovna predstavnica za Nato Carmen Romero je še pojasnila, da je bilo stališče Nata vedno poziv k popolni prekinitvi ognja in da to se ni spremenilo.

Kot je dejala Romerova, je Natovo stališče, da se mora Rusija umakniti na položaje, ki jih je zavzemala pred 6. avgustom, datumom začetka krize med Rusijo in Gruzijo v zvezi z nadzorom nad gruzijsko separatistično pokrajino Južno Osetijo.

Eksplozije v Chinvaliju

Medtem pa je danes odjeknilo več zaporednih eksplozij v južnoosetijski prestolnici Chinvali, poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na neimenovanega vojaškega predstavnika. Ruska tiskovna agencija Interfax poroča, da naj bi vojska razstreljevala neuporabljeno strelivo. Drugi mediji pa poročajoa o eksplozijah v bližini baze ruskega ministrstva za izredne razmere, ki naj bi spominjale na tiste iz skladišča streliva.

Namestnik načelnika generalštaba ruske vojske, general Anatolij Nogovicin, je poudaril, da so vojaške patrulje v Potiju v skladu z sporazumom o prenehanju sovražnosti, ki so ga podpisali po posredovanju Sarkozyja. V bližini mesta Poti pa je zaradi pristonosti ruske vojske na tem področju protestiralo več kot tisoč ljudi.

Nogovicin je še dejal, da Rusija ni Sovjetska zveza ali "zlobni imperij“ in hkrati obtožil Gruzijo, da v "osrčju Južne Osetije pripravlja različne vojaške akcije“. Znova je opozoril ZDA, da če bodo oboroževali gruzijsko vojsko, bodo sami povečali število vojaških sil v državi.

Nogovicin je sicer že pred tem napovedal, da se bo ruska vojska sicer umaknila z gruzijskih območij, vendar pa da bodo ohranili več sto vojakov v "tamponskih conah" ob mejah Južne Osetije in Abhazije. Šlo naj bi za 18 tovrstnih nadzornih območij, ki se raztezajo od 6 do 18 kilometrov globoko v gruzijsko območje.