'Poboj Bošnjakov si je izmislil'

Nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić je Ahmetu Zuliću - ta je v torek nastopil kot prva priča tožilstva na sojenju Karadžiću pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije - danes očital, da si je poboj Bošnjakov, o katerem je pričal, izmislil. Pred sodiščem je danes nastopila še druga priča tožilstva.

Zulić je kot prva priča haaškega tožilstva v torek opisal, kako je preživel ujetništvo v taborišču Manjaća, potem ko so Srbi "etnično očistili" Sanski most na severozahodu BiH, kako je v taborišču prihajalo do ubojev zapornikov, do pretepanja in mučenja ter načrtnega stradanja.

Pričal pa je tudi, da je bil prisoten ob likvidaciji okoli 20 muslimanskih moških nedaleč od Sanskega mosta, ki so jih srbski vojaki najprej prisilili, da so si izkopali lastne grobove, nato pa so jim prerezali vratove. Karadžić pa je danes ocenil, da si je Zulić ta poboj v celoti izmislil, in to svojo trditev podkrepil z izjavo, da so na omenjenem mestu po vojni izkopali truplo le enega Bošnjaka.

Medtem pa je danes nastopila že druga priča tožilstva, Bošnjak Sulejman Crnčalo, ki je opisal, kako so Srbi julija 1992 njegovo družino ter še kakih 90 Bošnjakov pregnali s Pal v Sarajevo. Življenje v obleganem Sarajevu je opisal kot izredno težko, saj so bili civilisti vsakodnevno žrtve bombardiranj in napadov ostrostrelcev, umirali pa so tudi zaradi pomanjkanja hrane, vode in elektrike.

Njegova soproga je leta 1995 umrla v eksploziji na sarajevskem trgu Markale. Po obtožnici proti Karadžiću in prejšnjih razsodbah haaškega sodišča je bila granata, ki je povzročila to eksplozijo, izstreljena s položajev vojske Republike srbske.

Kot je še pričal Crnčalo, ki ga je navzkrižno zaslišal tudi sam Karadžić, je junija 1992 slišal Karadžića, kako je na shodu na Palah dejal, da je "najboljši način za obrambo srbskih hiš napad na muslimanske hiše,"' je dejal.

Na haaškem sodišču se je v torek po šestih tednih prekinitve vendarle nadaljevalo sojenje Karadžiću. Prav on naj bi bil kot politični vodja bosanskih Srbov prvi odgovorni za zločine nad nesrbskim prebivalstvom med vojno v BiH, ki je terjala okoli 100.000 življenj, preko dva milijona ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo.

Obtožnica Karadžića v 11 točkah in na 40 straneh bremeni genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, grozi pa mu dosmrtna ječa. Med največjimi zločini, ki se mu očitajo, je poboj več kot 7000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995, pa tudi 44-mesečno obleganje Sarajeva, v katerem je bilo pobitih okoli 10.000 civilistov.

Sojenje se je začelo oktobra lani, a ga je Karadžić vse do svoje uvodne besede 1. marca bojkotiral. Vseskozi trdi, da nima dovolj časa za pripravo obrambe, ki jo sicer vodi sam, in zahteva preložitev sojenja. Sodišče nobeni od njegovih zahtev ni ugodilo, dodelili pa so mu tudi zagovornika po službeni dolžnosti, Britanca Richarda Harveyja.